In tako smo prišli do tujih prostovoljcev. Tistih poštenih, ki jim je mar za živali in se jim smeji, ko dobijo slike svojih varovancev s toplega kavča. Te poznamo. Osebno poznamo. Ostale bomo izpustili.
Ljudje, ki se v tujini okoriščajo na račun psov in dobrih src naših donatorjev, ob najmanjšem sumu, po hitrem postopku odletijo z liste naših sodelavcev.

Očitek leti, da naj za svoje pse tujci poskrbijo sami. Ok, večina vas razume, kakšne razmere vladajo ponekod v tujini, drugim se ne sanja, tretji spet nočete razumeti. Dobri in slabi ljudje obstajajo povsod. Tam in tu. Ampak…

Ali lahko razumete, da je v enem, npr. bosanskem mestu situacija neprimerno bolj pereča in za prostovoljce težka, kot kjerkoli pri nas v Sloveniji? Da se morda par izžetih, ultra aktivnih poštenih prostovoljcev celo življenje bode s hordo neosveščenih, izjemno indiferentnih ali do živali sovražnih in živalim škodljivih nasilnih ljudi? Medtem ta horda, ki ne ve ničesar o psih, razen kako izgledajo, da imajo zobe in da ugriznejo, ko jih brcneš, svoje (ne)znanje seveda prenaša na potomstvo. Večina učiteljev je del horde, niso v pomoč. Kako s psi ravnati horde tudi ne zanima, pravzaprav  za vse svoje težave krivi prav ulične pse, čeprav prav njeni predstavniki ulice »zalagajo« z vedno novimi in novimi psmi, če jih pač že po defautu ne pobijejo prej (in tudi mačkami, seveda).

Ko na vsako sterilizirano psičko, na ulico pride 10 novih, nesterilizanih?
Ko horda meče polena pod noge tem prostovoljcem, ko so tisti, ki so na oblasti podkupljeni, ne izvajajo zakona kljub zelo dobro napisanemu Zakonu o zaščiti živali, in celo sami služijo na račun psov, ki jih na najrazličnejše načine, ki si jih zdrav človeški um niti v sanjah ne more predstavljati, pospravljajo s teh ulic.
Ko se zavetišča upravičeno imenujejo logorji smrti in je pes srečen, če si jih nikoli ne skusi?
Ko lovci, ki sami odmetavajo svoje lovske pse, sredi noči po mestu streljajo vse kar se premakne?
Ko so mesta po nedeljskem sejmu polna brejih psičk, ki jih odvržejo tisti s podeželja?
Ja, tudi psičk, podobnih pekinezerju, malemu pinču in čivavi….In medtem ko se redki prostovoljci ne uspejo ukvarjati še z lastniškimi psmi, večina njih živi še hujšo moro kot tisti na ulici.

Povejte kritiki, ki nam očitate potuho tujcem, ali pričakujete od te pešice ljudi, da se bo ob vsem tem lotila resnega osveščanja o sterilizacijah in kastracijah, odgovornem lastništvu itd., če že manjši poskusi v to smer ne uspejo, ker življenje nobene živali hordi ne pomeni nič?
Izključno gratis sterilizacije in kastracije?
Ampak še pri nas ljudje ne pripeljejo lastniških, tam pa bodo množično vozili ulične?
Obstajajo ljudje, ki gratis opravljajo sterilizacije in kastracije. Pohvalno, vendar potem poškodovane pse spet pobirajo prostovoljci, če jih najdejo, zlorablja jih horda ali pa šinterji, ki jim je res vseeno, katerega psa bodo pobrali z ulice. Lastniškega, uličnega, kastriranega ali nekastriranega. In ga tudi uničili.

Če bi bilo problem v tujini lahko rešiti, bi bil vsaj približno toliko rešen, kot je pri nas.

Zaradi vsega zgoraj naštetega, bomo še naprej podpirali reševanje tujih psov. S sterilizacijami, kastracijami in iskanjem domov. To je najmanj, kar lahko zanje storimo, dokler se zakoni ne začnejo izvajati, kot bi se morali.

Psi ne poznajo meja, psi niso krivi, ker so prišli na svet, tem psom bije v prsih enako srce v prsih kot našim, predvsem pa nihče od njih ne laja v tujem jeziku.

Ne dajemo potuhe ne tujcem, ne hordi, ne prostovoljcem. Nismo tu za njih.  Prostovoljcem le pomagamo pomagati tistim, zaradi katerih smo tu, ker jim nihče drug ne.

Tu smo za pse, ki jih nekateri označujete za »njihove«, za nas so vsi naši, vsi enaki. Tako tisti na vaših kavčih, kot tisti na ulicah tujih mest.

 

Prihodnjič: Jokajoči oglasi, ki kličejo po miloščini

Komentirajte

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja