Pred približno letom in pol smo prejeli prošnjo, naj pomagamo muci Muri. Muri je bila stara 12 let in vse svoje življenje je preživela v bloku s starejšima zakoncema. Lansko zimo sta skupaj odšla v dom za ostarele in Muri nista mogla vzeti s seboj. Sicer prijazen gospod je za svojo Muri menil, da bi bilo najbrž najbolje, da se jo kar uspava, saj tako stara nima kam iti in je nihče ne bo hotel. A v društvu AniMa smo si rekli: bodo tudi nas »stran vrgli«, ko bomo ostareli??? In zagnali smo se v iskanje novega doma za Muri, ki je medtem vsa prestrašena in zlovoljna čakala pri meni v začasnem domu. Čudežno hitro se nam je oglasila dobrosrčna Martina in z Matjažem sta se brez obotavljanja odločila, da Muri posvojita. Martina si je želela mačje družbe med Matjaževimi službenimi odsotnostmi in nadejala se je manj skrbi s starejšo muco kot z mačjim mladičem, ki ga je zmeraj povsod polno, včasih pa celo preveč.
Leto in pol in dve selitvi kasneje je Muri krasno preskrbljena in zadovoljna muca, brez katere si Martina (na sliki z Muri v naročju) več ne more predstavljati življenja. Z novima skrbnikoma se je Muri značajsko povsem spremenila, četudi že na stara leta, saj se Martina in Matjaž veliko več ukvarjata z njo. Muri jima predstavlja izziv, da bi spoznala in razumela mačjo dušo. Tudi do tujcev je Muri vljudno radovedna in ni sledu o njeni prejšnji zlovolji. Brez težav je sprejela novo okolje in se prilagodila. Četudi je bila vse življenje notranji muc, je na stara leta izkusila tudi razburljivi svet tam zunaj, z lovom na miši vred. Upam, da bo še dolga leta osrečevala Martino in Matjaža s svojo pozitivno mačjo energijo!
Ljudje najpogosteje iščejo za posvojitev mačje mladiče. Pri tem se morda nadejajo, da jih bodo lahko »vzgajali« in prilagodili svojim potrebam. Zavedati pa se moramo, da je značaj muce izoblikovan v najzgodnejši dobi in ko je mladič dovolj star za posvojitev, to je okrog 3 mesece, je že doživel tiste izkušnje, ki bodo določale njegov značaj in vedenje. Po drugi strani bo mladič s seboj v nov dom prinesel neizčrpno energijo, s katero utegne zlasti starejšim ali bolnim ljudem tudi hudo preizkušati potrpljenje, čeprav bodo njegove vragolije neznansko prisrčne in so si iskreno želeli mačje družbe. V veselje se potem meša jeza zaradi razcefranih zaves in spraskanega usnjenega kavča … Pogosto se zgodi, da kdo posvoji mucka in ima že izkušnje s sobivanjem z muco, potem pa zmotno pričakuje, da bo nov mladi muc kar enak prejšnjemu odraslemu. Pa ne bo, najprej bo moral odrasti.
Starejša muca (ali katerakoli druga domača žival) bo mirnejša, a kljub temu prijetna in vesela družba. Presenetljivo hitro se bo prilagodila na novo okolje in znala izraziti hvaležnost, da je gre dobro, četudi z drugimi skrbniki. Kajti še ena pogosta zmota je, da se muce navežejo na okolje, psi pa na ljudi. Tudi muce se še kako navežejo na svoje ljudi in nam znajo izkazovati naklonjenost, nedvoumno in brezpogojno.
Posvajajte tudi stare živali, niso za odpad. Živali sicer ne razmišljajo kot mi in pač sprejmejo svoje okoliščine, a živeti si zmeraj želijo. Pomislite, kako bi se počutili, če bi vas, ko boste enkrat tudi neizogibno stari in betežni, kar odpisali. Vsako čuteče bitje bi moralo imeti pravico, da odživi čas, ki mu je namenjen, v blagostanju in brez trpljenja.

Komentirajte

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja