Kopičenje živali je lastništvo več živali, kot je lastniku mogoče ustrezno namestiti in preskrbeti, pri čemer lastnik ne uvidi, da živali niso ustrezno nameščene in preskrbljene. Tisti, ki kopičijo živali, se nanje zelo navezani in običajno ne razumejo, da živalim ni v interesu, da sobivajo v takšnem številu v neprimernih pogojih. Nasprotno, prepričani so, da se živalim pri njih sijajno godi, ali da jim je veliko bolje kot kje drugje.
Ameriška psihiatrična stroka je priznala kopičenje kot posebno motnjo, lahko pa je kopičenje povezano z že dlje časa znano in obravnavano obsesivno-kompulzivno (osebnostno) motnjo ali motnjo navezanosti.
Konkretno število živali pri kopičenju ni vnaprej opredeljeno, ker je diagnoza nezdravega kopičenja odvisna od tega, ali lastnik lahko ustrezno poskrbi za živali, ki bivajo z njim. Na kopičenje živali posumimo, kadar se npr. zaradi utesnjenega bivanja živali širi neznosen vonj mačjih iztrebkov ali kadar slišimo, da preštevilni psi na majhnem prostoru nenehno lajajo.
Kopičenje živali nastopi, ko:
– lastnik nakopiči toliko živali, da ne more več poskrbeti za zakonske standarde prehrane, higiene in gibanja živali;
– lastnik ne prizna negativnih posledic kopičenja za zdravje in blaginjo nakopičenih živali;
– lastnik ne prizna negativnih posledic kopičenja živali za lastno zdravje in za svoje gospodinjstvo.
Bistven problem kopičenja živali so negativne posledice takšnega sebičnega človeškega ravnanja za živali, ki se temu ne morejo upreti oz. so prisiljene to trpeti. Zato se v številnih državah, tudi v Sloveniji, kopičenje živali obravnava kot mučenje živali. Najpogostejša posledica kopičenja je slabša prehrana in slabši dostop do čiste vode, kot bi ga žival imela, če lastnik ne bi imel toliko živali. Mačke na primer niso »hvaležne« za poceni in premalo hrane, ker pojma hvaležnosti ne poznajo. Kot vrsta sicer lahko sobivajo v prostoživečih kolonijah, a tam same izbirajo, s kom bodo skupaj živele in koliko članov bo v koloniji. Znanstvena opazovanja mačjega vedenja kažejo, da kadar postane kolonija preštevilna in ni več na voljo dovolj hrane in prostora, nekaj mačk odide živet drugam. Še posebej odrasle mačke se težko navadijo na dodatno mačjo družbo in jim to povzroča velik stres in s tem slabša zdravje in krajša življenje.
Druga najpogostejša posledica je pomanjkanje potrebnega življenjskega prostora, ki živali povzroča hud stres, in zaradi česar lahko prihaja do agresivnega vedenja sobivajočih živali. Psi se med seboj ne ravsajo iz dolgčasa ali za našo zabavo, ampak ker v vsiljenem življenju v »tropu« vzpostavljajo hierarhijo. Nimajo svobode kot volkovi, da bi se umaknili, če jim pasja družba ne ustreza.
Med nakopičenimi živalmi se hitreje širijo nalezljive bolezni. Bolezni pri nakopičenih živalih pogosto niso ustrezno zdravljene, saj lastnik za to nima dovolj časa in denarja. Prav tako lastnik preveč živali zanemarja čiščenje prostorov, namenjenih živalim, in odstranjevanje iztrebkov, kar živalim povzroča dodaten stres in lajša širjenje živalskih parazitov.
Učinki kopičenja živali na zdravje in socializacijo živali so hudi in trajni. Ker tisti, ki kopičijo živali, ponavadi zanikajo, da je karkoli narobe, čeprav zadrževanje preveč živali v neprimerni oskrbi izdaja smrad, hrup in slabo zdravstveno stanje živali, bodite pozorni na lastnike, ki se hvalijo, koliko živali imajo, in jih ob sumu na zgoraj navedeno takoj prijavite veterinarski inšpekciji ali našemu društvu.
Kar preveč samoumevno smo ljudje prepričani v to, da ravnamo v interesu živali, ki si jih lastimo. Živali žal ne morejo povedati, kaj bi rade. Imejmo samo toliko živali, da lahko zanje res optimalno poskrbimo. Četudi nam poka srce ob pogledu na mačje in pasje sirote, se z vztrajnim iskanjem zmeraj najde dom, kjer žival ne bo izpostavljena stresu neželenega sobivanja z drugimi živalmi. Ljudje kar sklepamo, da si živali želijo živalske družbe, kot si mi želimo človeške družbe. Če bi živali lahko govorile, bi nas mogoče šokiralo, kako se motimo v svojem sebičnem prepričanju, da najbolje vemo, kaj žival potrebuje. Dejansko mislimo predvsem na svoje potrebe ali preslikavamo svoje potrebe na živali. Živali živijo z nami, a so drugačne od nas.

Avtor članka: Cirila Toplak

Komentirajte

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja