DA BI PRAVILNO SKRBELI ZAME, MORATE POZNATI MOJE POTREBE IN NAVADE!

DOMOVINA
Rozele živijo v Avstraliji, Tasmaniji in Novi Zelandiji. Najdemo jih na območjih drevesnih savan, na suhih travnatih območjih z redkimi gozdovi, na obdelanih poljih, kjer so viri vode, in v bližini manjših mest.
Njihovo oglašanje je glasno, vendar niso dobri govorci. Posnemajo žvižge in različne melodije.

Kaj moramo vedeti kot skrbniki papige Rozele o njenih anatomskih in fizioloških značilnostih?

Rozele spadajo med barvno najbolj razkošne papige in so zato zelo zaželene pri gojiteljih in ljubiteljih.
Rep ima močan, širok in stopničast, zato jih imenujemo tudi avstralske ploščatorepe papige. Glavo, vrat in zgornji del prsi imajo rdeče obarvane, spodnji del prsi in trebuh sta rumeno zelene barve. Na tilniku in delu peruti so peresa črna z rumeno obrobo. Krovna peresa so na zunanjem delu modre barve, repna pa so bledo zelena in se v končnem delu obarvajo modro. Noge so sive barve. Šarenico imajo temno rjavo. Merijo med 30 in 33 cm, tehtajo med 100 in 120g. So odlični letalci. Na vsaki nogi imajo 4 prste, značilne za ptice, ki sedijo na veji. Nogi uporabljajo kot roki za hranjenje.

Parček je enake barve. Samička ima le nekaj manjšo glavo, ter ožji koren kljuna. Tudi obarvana je manj intenzivno. Ob klasičnih barvah poznamo tudi rdeče, modre, rumene, bele, lutino in albino primerke Rozel. Spol na podlagi zunanjosti lahko določamo šele pri starosti 9 mesecev, ko se perje dokončno obarva.
Ob primerni oskrbi lahko dočakajo 30 let in več.

OSNOVNA PREHRANA

Rozele so semenojede ptice, ki potrebujejo raznovrstno hrano:
 Ptice v naravi jedo najrazličnejša semena trav in zelišč.
 Jedo tudi sveže in suhe dele rastlin ter različno sadje, jagodičevje ter oreščke.
 Hranimo jih lahko s hrano za ljudi, kot sta kuhano jajce in sveži sir.
 Rade imajo tudi mlečno koruzo in sveže veje za glodanje.
 V ujetništvu jim ponudimo le najboljše mešanice semen za srednje velike avstralske papige, ki naj vsebujejo kar se da veliko število različnih semen in zelišč.
 Na jedilniku ne smejo manjkati različni krekerji, ki krepijo kljun ter seno in trava.
 Pri prehrani ne smemo pozabiti na mineralni pesek, sipino kost, oglje in na dodatke za menjavo perja ter voda z jodom.
 Količina hrane je odvisna od velikosti in starosti živali. Vsak obrok naj vključuje tudi svežo pitno vodo.
 Vedno jim ponudimo le toliko hrane, kot je navedeno na embalaži ali toliko, da imajo hrano vedno na voljo v obliki sadja in zelenjave.

Prehrana papig Rozel

Semena
Proso, oves, soja, pšenica, semena oljne ogrščice, sončnična semena, buča

Zelenjava
Kumarice, koruza, špinača, solata, korenje, sladki krompir (obvezno kuhan)

Sadje

Jabolko, banane, mango, češnje, hruške, pomaranče, šipek, melone, breskve, robide, jagode

OPOZORILO: Ali ste vedeli?
 Gojena solata povzroča pri večini ptic diarejo, zato jo nadomestimo z grenkim radičem in regratom.
 Avokado je za vse ptice strupen.
 Pri prehrani se izogibajmo tudi grenivk, limon, zelja in rabarbare.

NASTANITEV V UJETNIŠTVU
Odredba RS o bivalnih razmerah in oskrbi živali prostoživečih vrst v ujetništvu določa bivalne razmere in katera oskrba se štejejo za ustrezne pri zadrževanju živali prostoživečih vrst v ujetništvu, ne glede na namen zadrževanja, v Prilogi I določa Minimalne pogoje za zagotovitev ustreznih bivalnih razmer in ustrezne nege pri zadrževanju prostoživečih vrst v ujetništvu.

Rozele so zelo dobri letalci, zato za udobno bivanje v ujetništvu potrebujejo ugodne namestitvene razmere:
 Kletka naj ne bo okrogla.
 Minimalna velikost kletke mora biti 2,0 x 1,0 x 1,0 m. Postavljena mora biti vsaj 80 cm nad tlemi, z dvema prečkama (namesto kupljenih prečk, jim v kletko namestimo veje dreves različne debeline in višine), različnimi igrali in plezali ter bazenom.
 Notranji prostor mora biti ogrevan, temperatura prostora mora biti vsaj 10 stopinj.
 Vsak dan jim moramo zagotoviti svežo vodo, svežo hrano, na tleh steljo, bazen (vsaj 2x na teden jim omogočimo igro z vodo, vodo takoj po kopanju zamenjamo, v toplejših mesecih jim ugaja kopanje na dežju) in plezala.
 Primerni materiali posod za hrano in vodo so: nerjaveča kovina in porcelan.
 V kletki vzdržujemo dobre zoohigijenske pogoje z DNEVNIM čiščenjem dna kletke in posodic za hrano. Enkrat na mesec kletko in opremo v njej razkužimo. Lažje čiščenje kletke omogoča pomično dno.
 Rozele so lahko tudi zunaj v primerni volieri, a jim maramo zagotoviti skrivalnico in preletalnico.
 Če jih namestimo v kletko, je dovolj, da jih redno spuščamo iz kletke in jim omogočimo letanje po stanovanju. Ta vrsta papig potrebuje veliko prostora V hladnih dneh jih moramo prenesti v notranji prostor, kjer lahko tudi letajo.
 Kletka naj stoji v prostoru, kjer se največ zadržujemo. Kletka naj ne bo na prepihu in v bližini grelnih teles. Če je ob oknu, mora biti del kletke vedno zasenčen.
 V mesecih, ko je dovolj toplo, lahko Rozele prenesete ven, na svež zrak.
 So dobri letalci, zato je priporočena namestitev v preletalnici. Preletalnica mora biti zaprta vsaj z ene strani, z dvema prečkama za sedenje in s skrivališčem za ptice.
 Če bomo ptice parili, potrebujejo v času gnezdenja pripravljeno gnezdo za srednje papige (valilno škatlo dimenzij 25 x 25 x 35 cm , z vhodom Ø 7 cm).
 Pri namestitvi več osebkov v isti prostor moramo zelo paziti, da dominantni samček ne napada šibkejših.

RAZMNOŽEVANJE
Rozele so monogamne živali. Spolno dozorijo pri starosti dveh let. Obdobje razmnoževanja v ujetništvu traja od aprila do septembra, v tem času imajo eno do dve legli. Takrat jim obesimo valilno škatlo dimenzij 25 x 25 x 35 cm , z vhodom Ø 7 cm. Položijo 4 – 8 jajčk kremaste barve in valijo 21 dni. Ker so Rozele plahe ptice, se dostikrat zgodi, da ob najmanjši motnji zapustijo jajca ali mladiče.
Po obnašanju so agresivne ptice in ker dominantni samček neprestano preganja šibkejšega, jih ne smemo nastaniti v isti preletalnici. Skupaj lahko družimo le samičke in mlade samčke do spolne zrelosti. Tudi valilnih parov ne smemo namestiti v sosednje voliere, saj bo samček ves čas napadal sosednjega samca in snubil njegovo samičko. V času parjenja moramo pazljivo nadzorovati parček, ker je samec v tej fazi nevaren samički in jo nenehno lovi, če ga ne sprejme.

ZAKONODAJA
Po IUCN (International Union for Conservation of Nature) so Rozele najmanj ogrožena vrsta prostoživečih živali.
Pri nas velja naslednja zakonodaja s področja oskrbe živali prostoživečih vrst v ujetništvu.

1.) Odredba o bivalnih razmerah in oskrbi živali prostoživečih vrst v ujetništvu (Uradni list RS, št. 90/01 z dne 15. 11. 2001): Priloga I: Minimalni pogoji za ugotovitev ustreznih bivalnih razmer in ustrezne nege pri zadrževanju prostoživečih vrst v ujetništvu
Pogoji za zadrževanje živali v ujetništvu (Odredba o bivalnih razmerah in oskrbi živali prostoživečih vrst v ujetništvu):
• Živali prosto živečih vrst je prepovedano zadrževati v ujetništvu v neustreznih bivalnih razmerah in brez ustrezne oskrbe.
• Minimalni pogoji za zagotovitev ustreznih bivalnih razmer in ustrezne nege za velike sesalce, ptiče in plazilce ter druge mednarodno varovane vrste so določene v prilogi I Odredbo o bivalnih razmerah in oskrbi živali prosto živečih vrst v ujetništvu.
• Bivalne razmere so ustrezne, če je bivališče živali tehnično in funkcionalno urejeno tako, da ima žival:
 dovolj prostora, da niso omejene osnovne fiziološke, etološke in druge biološke potrebe, primerne vrsti, starosti, stopnji razvoja in prilagoditvi posamezne živali, v skladu s strokovnimi izkušnjami in znanstvenimi spoznanji,
 ustrezno svetlobo, dnevno-nočni ritem, temperaturo, vlažnost, zračnost, koncentracijo plinov, razmerja med tekočinami in plini, ki ustrezajo zahtevam vrste in njenih ekotipov, starosti, stopnji razvoja in prilagoditvi živali, ter čim manjšo intenzivnost hrupa in drugih motečih dejavnikov, in
 zagotovljeno ločeno nastanitev z nezdružljivimi živalmi.
• Oskrba živali je ustrezna, če:
 se žival neguje tako, da so upoštevane njene fiziološke, etološke in druge biološke potrebe,
 je žival nadzorovana tako, da ji je onemogočen pobeg,
 so živali zagotovljeni splošni veterinarsko-sanitarni pogoji, zlasti: vsakodnevna kontrola stanja in počutja živali, zdravstveno in higiensko neoporečna hrana ter voda, da je hrana skladiščena, pripravljena in dana živali v skladu s higienskimi pogoji, da se bivališče živali redno čisti, da se pri čiščenju bivališča živali uporabljajo čistila in razkužila, ki niso toksična.

• Izjemoma se pogoji bivanja lahko prilagodijo, v naslednjih primerih:
 v zatočišču za živali,
 v zavetišču za zapuščene živali,
 ob začasni oskrbi bolnih, poškodovanih ali onemoglih živali, vendar najdalj za deset dni,
 na razstavi živali, tekmovanjih ter drugih prireditvah, vendar najdalj za sedem dni ali
 kadar je z drugim predpisom tako določeno.

2.) PRAVILNIK O ZAŠČITI DOMAČH ŽIVALI: 20. člen pravilnika o zaščiti domačih živali: (trgovina)
1. prodajalec mora kupca pisno seznaniti:
1. z oskrbo, prehrano, nego in ustrezno namestitvijo, ki jo potrebuje žival;
2. s starostjo in običajno življenjsko dobo živali ter velikostjo odrasle živali;
3. z morebitnimi nevarnostmi za človeka ali druge živali (ugrizi, kužne bolezni);
4. z določbami tega pravilnika, ki se nanašajo na določeno vrsto živali ter določbami, ki urejajo varstvo živali prostoživečih vrst;
5. z obveznimi in priporočljivimi cepljenji živali
2. prodajalec mora kupcu ob prodaji izročiti predpisane veterinarske dokumente ter potrdilo o opravljenih obveznih cepljenjih;
3. prodajalec mora kupcu posredovati informacije o veterinarskih organizacijah, usposobljenih za zdravljenje tovrstnih živali.

Društvo za dobrobit živali AniMa
Ekartova ulica 25
2204 Miklavž na Dravskem polju
TRR: SI56 04515 0002 5344 39
Davčna številka: 62627830
Paypal:
info@animals-matter.com
GSM: 041 772 221, 041 971 998

Viri: Vse informacije za pripravo napotkov za oskrbo papig Rozel smo pridobili v sodelovanju z Veterinarsko fakulteto v Ljubljani, Ministrstvom za okolje in prostor RS ter Društvom ljubiteljev eksotičnih živali Bioexo, pogoje oskrbe smo preverili v Pravilniku o zaščiti domačih živali in Odredbi o bivalnih razmerah in oskrbi živali prostoživečih vrst v ujetništvu.
Napotke je pripravila Nevenka Lukić Rojšek, univ. dipl. politologinja Mednarodnih odnosov, strokovnjakinja za Trajnostni razvoj v EU.

Komentirajte

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja