17 jun 2019
junij 17, 2019

Kdo se boji volka?

0 komentarjev

Odstrel volkov in medvedov:

Vlada je potrdila besedilo zakona o interventnem zakonu o odvzemu medveda in volka iz narave.

Ministrstvo za kmetijstvo se trudi kar najhitreje uresničiti izredni odstrel 200 medvedov in 11 volkov, čeprav velike zveri sploh niso v njihovi pristojnosti, pač pa v pristojnosti Ministrstva za okolje, a tudi to ministrstvo vedno znova popusti pod pritiski rejcev domačih živali. Nismo še imeli ministra, ki bi se upal zameriti kmetom in rejcem ter izvesti ukrepe v dobrobit zaščitenih divjih živali. Poglejmo, kaj odstrel volka dejansko pomeni, v naslednjem prispevku pa bomo govorili še o medvedih.

Glavni vzrok za konflikte med volkovi in ljudmi je predvsem škoda, ki jo volkovi povzročijo na domačih živalih. K poglabljanju hajke rejcev veliko prispevajo mediji, ker so napadi volkov na domače živali pogosto deležni velike medijske pozornosti. Nikoli ne slišimo nič o tem, da je obseg škode na domačih živalih, ki jo naredijo volkovi, zanemarljiv v primerjavi z drugimi izgubami v živinoreji: bolezni, podhranjenost, zapleti med kotitvami, itd. Ne moremo mimo očitnega dejstva, da sočasno z rastjo zahtev za odstrel volkov, raste število glav živine na ruralnem področju. Ta živina rabi več hrane, torej več pašnikov, ki se širijo na račun krčenja gozdov. Divjim zverem krademo njihov habitat, njihovo življenjsko okolje. Zato je srečanje z njimi vedno bolj verjetno.

Preden se država brezglavo zateka k odstrelu, kar kaže na neznanje in nabiranje volilnih glasov – volkovi pač teh pravic nimajo – naj raje izvede konkretno analizo drugih zadovoljivih možnosti za regulacijo volkov. Na voljo imamo številne uspešne in učinkovite ukrepe za njegovo regulacijo, kot so: možnost intervencije, ozaveščanje, odškodninski sistem, električne ograje, uravnavanje krmljenja, v zadnjih letih pa tudi sofinanciranje zaščitnih ograj in ovčarskih psov, uvedba možnosti za plačilo dodatnega dela zaradi zaščitnih ukrepov, urejanje komunalnih odpadkov v naseljih na območju velikih zveri, ohranjanje volkove plenske baze itd.
A Slovenija odstrel določa celo kot enega glavnih upravljavskih ukrepov, ker je to najceneje, hkrati pa sta volk in medved za lovce trofejni živali. In odstrel prinaša dodatni dobiček, saj volčji kožuh prodajo, medvedov kožuh doseže še višje cene na trgu, medvedje meso prodajo restavracijam in fizičnim osebam. Torej nezanimanje in ignoriranje drugih primernejših ukrepov s strani države ne more biti razlog za izvedbo ukrepa odstrela. Pri zmanjševanju škode lahko največ naredijo ravno rejci sami, saj se lahko večino škode prepreči z ustreznim varovanjem živali. Tudi prepočasno delovanje države in prepočasno izvajanje ukrepov (sofinanciranje ograj, učinkovit odškodninski sistem itd.) ni prav noben razlog za izvedbo ukrepa odstrela volka. Resnično se moramo zavedati, da je preživetje volkov v veliki meri odvisno predvsem od naše volje. Volka uvrščamo med zavarovane živalske vrste, a kljub temu je Vlada potrdila odstrel 11 volkov.

S takšnimi ukrepi pa se na žalost širi napačno prepričanje, da je odstrel potreben za zmanjševanje škode. Med odstrelom in številom škodnih dogodkov namreč ni vzročne zveze. Volkovi so uspešni pri lovu le, če delujejo kot dobro uigrana ekipa. Ko pa trop razpade zaradi odstrela enega izmed članov tropa, predvsem dominantnega samca ali samice, se preostali člani lotijo lažje dostopne hrane, kot je npr. drobnica in govedo.

Po odstrelu dominantnega osebka njegove teritorije nadomestijo drugi mlajši volkovi, ki zaradi manjše izkušenosti pri lovu in manjšega števila negativnih izkušenj s človekom pogosteje lovijo domače živali. Pri starejših ustaljenih osebkih je bila namreč ugotovljena statistično nižja stopnja napadov na domače živali kot pri mlajših, neizkušenih osebkih, ki nadomestijo starejše osebke po odstrelu. Torej z odstrelom volkov posredno povečujemo število napadov volkov na drobnico, kar pomeni da s tem ukrepom dosežemo ravno obraten efekt od želenega – večji kot je odstrel, večja je škoda.

K zmanjševanju škode pa bi v prihodnosti pripomoglo tudi upoštevanje prehranskih zahtev volkov, še posebej dobro upravljanje s populacijami prostoživečih parkljev, saj lahko zmanjšana številčnosti jelenjadi in srnjadi privede do pogostejšega plenjenja domačih živali in posledično povečanega števila škodnih dogodkov. Država ni naredila nobene konkretne analize o tem, da ni na voljo nobenih drugih zadovoljivih možnosti kot odstrel. Nikjer ne moremo najti konkretnih podatkov, da je odstrel volkov v preteklih obdobjih vplival na zmanjševanje škode, med drugim verjetno tudi zato, ker so rezultati analize učinkovitosti odstrela volkov za zmanjševanje škode Vladi pri opravičevanju tega ukrepa prej v škodo, kot v korist.

Številne raziskave (Long-Term Research on Wolves in the Superior National Forest; Seasonal variation in the predation patterns of Northern Range wolves; Temporal variability in wolf habitat selection; Effects of wolf mortality on livestock depredations; Meta-analysis of relationships between human offtake, total mortality and population dynamics of gray wolves in mnoge druge) izvedene na področju Evrope in Severne Amerike so pokazale, da odstrel volkov ni ukrep, s katerim bi se kratkoročno ali dolgoročno učinkovito zmanjšala škoda na domačih živalih.

Tudi v Sloveniji je bila izvedena raziskava: »Učinkovitost odstrela volkov (Canis lupus) kot ukrepa za zmanjševanje škode na domačih živalih« (http://www.volkovi.si/wp-content/uploads/2014/10/krofel-et-al.-2011-effectiveness-of-wolf-culling-zbgl.pdf), ki je pokazala, da odstrel volkov ne vpliva na obseg škode oz. da so njegovi vplivi, tudi če obstajajo, bistveno manj pomembni od drugih dejavnikov in so zato prikriti. Učinek odvzema volkov iz narave je bil prav nasproten od pričakovanega – število škodnih primerov se je po odvzemu volkov še povečalo.

Razlog za takšno povezavo je najverjetneje v socialnem sistemu volkov in mehanizmih, ki uravnavajo njihovo populacijsko dinamiko. Volkovi namreč lastno populacijsko gostoto uravnavajo preko teritorialnosti, zato se že ob zmernem poseganju v populacijo poveča rodnost drugih osebkov, ki zapolnjujejo zaradi odstrela izpraznjeni prostor. Po drugi strani, pa se ob zmanjšanju odstrela poveča delež naravne smrtnosti volkov in se zmanjša razmnoževanje drugih osebkov, saj se v tropu razmnožujeta le dominantna samec in samica. Z odstrelom še naprej nedopustno in celo protiustavno posegamo na področje upravljanja z volkovi.

Volk je zavarovana vrsta, zavarovane vrste pa spadajo med sestavine biotske raznovrstnosti, ki so predmet tako ustavnopravnega, kot tudi zakonskega varstva, katerega namen je ohranitev naravne dediščine. Dolžnost ohranjanja slednje pa imajo tako država kot tudi lokalne skupnosti. (73. člen Ustave Republike Slovenije). Kot glavni razlog za odstrel volkov, Ministrstvo za kmetijstvo navaja potrebo po zagotoviti »ustrezne« ravni sobivanja med volkom in človekom.«

Kaj pomeni sobivanje, če je edini podani ukrep odstrel ogrožene vrste s katero naj bi sobivali? Ne pozabimo, da volkovi ne napadajo ljudi. V preteklosti se je zgodil kakšen napad, a vedno zaradi stekline. V tem sobivanju volk še ni odstrelil nobenega človeka, razen pojedel v pravljicah, človek pa redno ubija volkove.

Danes je volkov na celem svetu samo okoli 150.000. Ohranjanje volka in volčjega življenjskega prostora ima zelo pozitiven učinek za ohranjanje ostalih vrst, med katerimi so nekatere ključnega pomena za vzdrževanje dobro delujočih ekosistemov. Volk vzdržuje ravnovesje v populacijah velikih rastlinojedcev, večinoma lovi slabotnejše in bolne živali, vpliva torej na demografsko in zdravstveno stanje plenjenih populacij, vpliva tudi na manjše plenilce kot je šakal in uravnava njihovo številčnost, zagotavlja hrano za mrhovinarje itd. Na območjih kjer je bil volk v preteklosti iztrebljen, prihaja do preštevilnosti njegovega plena, predvsem rastlinojede parkljaste divjadi. Povečanje števila teh živalskih vrst pa za seboj prinaša višjo frekventnost škodnih dogodkov.

Parkljasta divjad namreč izropa poljščine in travnike, objeda gozdno drevesno mladje, ogrize in lupi debla. Previdnostno načelo, ki je temeljno načelo evropske okoljske politike določa, da v primeru dvoma prevlada korist varstva okolja pred drugimi interesi.

Le kdo se boji volka?
In zakaj?

DODATEK: Tabela 1: Število škodnih dogodkov za obdobje 2010-2017, ki jih je povzročil volk (Vir: Agencija Republike Slovenije za okolje, 14.06.2019).

Leto Volk
2010 576
2011 468
2012 360
2013 163
2015 130
2016 94
2017 184 Tabela

2: Prikaz vrednosti škode (v EUR) za obdobje 2010-2017, ki jo je povzročil volk (Vir: Agencija Republike Slovenije za okolje, 14.06.2019).
Leto Volk
2010 34.8570
2011 271.202,7
2012 192.710
2013 89.934,15
2014 135.701,8
2015 92.281,05
2016 65.155,09
2017 150.001,7

AniMa, Društvo za dobrobit živali

Komentirajte

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja