»Kosmatincem je vseeno, če ste revni ali bogati, majhni ali veliki, mladi ali stari. Vseeno jim je, če niste pametni, popularni, dobri šaljivci, atleti ali prijetnega videza. Vašemu psu ste v vsakem primeru najboljši, najpametnejši, najbolj prijazen človek na svetu. Vi ste njegov prijatelj in zaščitnik.« (neznani avtor)

Prav nobena vrsta živalskega kraljestva se ni človeku približala in prilagodila tako kot pes. Pes je bil namreč udomačen prvi izmed vseh živali, približno 15.000 let p.n.š. Torej so vsi psi, ki danes živijo v Sloveniji odvisni od človekove oskrbe.

Psi so po naravi družabna bitja, ki se razvijajo v interakciji z ljudmi in drugimi živalmi. Pes sprejme človeško družino kot svoje krdelo. Prisilna ločitev od krdela (osamitev na verigi ali v pesjaku) je psihično mučenje, saj pes razume ločitev kot stalno izključitev in kaznovanje.

Slovenija je po uradnih ocenah pasja dežela, po številu psov na gospodinjstvo sodimo v evropski vrh, psa naj bi imelo vsako tretje gospodinjstvo. Uradno je v Sloveniji registriranih 238.024 psov, kar 41 % je mešancev. Več kot 10 % psov je še vedno neregistriranih, torej so brez čipa. Okoli 10.000 psov v Sloveniji pa je privezanih na verige ali zaprtih v pesjake za vse življenje.
Društva za zaščito živali v Sloveniji najpogosteje obravnavamo primere, ko lastniki psu ne zagotavljajo ustrezne prehrane, nege in zdravljenja. Nekateri psom sploh ne odstranjujejo zajedavcev, jih puščajo nezavarovane pred padavinami, vetrom, mrazom in soncem ali pa ne čistijo redno njihovih prostorov ter jih tako prisilijo, da živijo v svoji umazaniji.
Naj vas spomnimo na nekaj grozljivih primerov, ki so se zgodili v zadnjem času. Dve leti star mešanček privezan na 1,5 metra verige, v lastnih iztrebkih, enkrat na teden dobi vodo in ostanke človekove hrane, nikoli na sprehodu, nikoli v stiku z drugimi psi in ljudmi, čuva vikend svojemu lastniku, brez ustreznega zavetišča. Pes, kratkodlaki starček na verigi, komaj se premika, leži na betonu, v vseh vremenskih razmerah, brez veterinarske oskrbe. Samojed v doma narejenem pesjaku, zanemarjen, brez vode, med njivami, večno sam. Medijsko odmevajo le primeri, kot so zgodba nemškega ovčarja, povsem shiranega in polnega bolh, privezanega na verigo, z ovratnico zažrto v meso.

Živali o svojem trpljenju ne morejo same spregovoriti, mi ljudje smo njihov glas! Društva, ki delujemo na področju zaščite živali smo zgolj skupina prostovoljcev, ki v prostem času bdimo nad izvajanjem zakonodaje in delujemo v korist živali.

Psi imajo po naši sedanji zakonodaji status stvari in lastnine, kar je za živali krivično in škodljivo, saj lahko lastnik z njimi prosto razpolaga in ravna z njimi na način, ki je določen v okviru minimalnih zakonsko postavljenih omejitev. Večino teh omejitev in način ravnanja ureja matični predpis s tega področja, to je Zakon o zaščiti živali, medtem ko Pravilnik o zaščiti hišnih živali določa pogoje glede priveza psov. Zakon o zaščiti živali je bolj kot živalim namenjen ljudem. Tudi letošnji predlogi sprememb zakona s strani Ministrstva za kmetijstvo, za pse in za nas ne pomenijo nobenega napredka ali izboljšave, kajti psi še vedno ostajajo na verigah ali v pesjakih, če se njihovi brezvestni lastniki odločijo, da bodo njihovi psi čuvaji (živi alarm).
Poleg tega, da lahko čuva hišo ne da bi bil na verigi, je človekov zelo dober terapevt, tolažnik, družabnik, pomočnik slepih, varuh ovc in najpomembnejše – človekov najboljši prijatelj. Samo pes v dobri fizični in psihični kondiciji lahko dobro opravlja svojo nalogo, ki mu jo je naložil in zaupal človek.

PSI SO ZAKON!

Leave a Reply

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja