Državljane Slovenije vabimo, da se ob letošnjem dnevu Zemlje povežejo z naravo in naredijo majhne, a pomembne korake za naš edini planet.
Dan Zemlje, ki ga praznujemo danes, 22. aprila, je opomnik na pomen ohranjanja našega skupnega doma. To naj bo priložnost za nove odločitve, kot so vsakodnevno recikliranje in razvrščanje odpadkov, prenehanje uporabe plastike za enkratno uporabo in podpora trajnostnim izdelkom in rešitvam za zmanjšanje našega vpliva na planet.
Človeštvo je trenutno med dvema krizama, ki mu grozita – zdravstveno krizo, ki jo povzroča koronavirus, in podnebno krizo, ki ima med drugim za posledico izgubo biotske raznovrstnosti. Kriza zaradi koronavirusa ne sme biti razlog ali izgovor vladi, da zanemarja politike in demokratične mehanizme, ki bodo ublažili učinke podnebne krize.
Zemlja in mi z njo se soočamo z dvojnim izzivom podnebnih sprememb in izgube biotske raznovrstnosti, naša dolžnost pa je zagotoviti trajnostno prihodnost planeta. Narava lahko brez ljudi, mi pa brez nje ne moremo, zato se moramo zavedati, da je trajnostni razvoj edini, ki koristi tako naravi kot ljudem.
Prednostna naloga Slovenije bi morala biti sprejetje zakona o podnebnih spremembah in nato njegovo polno izvajanje. Zdravja ljudi in planeta ni mogoče ločiti, zato naj vlade in nosilci odločanja v Sloveniji, na podlagi znanja in priporočil znanstvenikov ter strokovnjakov, zagotovijo ambiciozne, celostne in konkretne politike ter akcijske načrte za dosledno izvajanje sprejetih mednarodnih sporazumov. Projekti, ki temeljijo na fosilnih gorivih in drugih nevzdržnih virih, morajo postati stvar preteklosti, zaradi zdravega preživetja planeta Zemlja.
Spomnimo, da Zemlji danes zmanjkuje moči zaradi človekovih dejavnosti, predvsem zaradi uporabe fosilnih goriv, premoga, nafte in drugih derivatov ter pretirane rabe naravnih virov. Odlašanje s sprejetjem resnih in dolgotrajnih ukrepov, ki državljane pripravljajo na posledice podnebnih sprememb ima svojo ceno, kar v Sloveniji že čutimo.
Zakaj moramo zaščititi biotsko raznovrstnost? Ker je bistvena za življenje.
Narava nam zagotavljajo hrano, zdravje in zdravila, surovine ter omogoča rekreacijo in dobro počutje. Zdrav ekosistem čisti tudi zrak in vodo, ohranja podnebno ravnovesje, pretvarja odpadke v vire, zagotavlja pogoje za opraševanje, gnoji poljščine ter še mnogo več.
Zaradi netrajnostnih oblik človekovih dejavnosti je izguba naravnih dobrin hitrejša kot kadarkoli prej. Svetovna populacija rastlinskih in živalskih vrst se je v zadnjih 40 letih zmanjšala za 60 %. Enemu milijonu vrst grozi izumrtje, kajti izguba biotske raznovrstnosti in podnebna kriza sta soodvisni. Slabo stanje ene vodi v poslabšanje stanja druge.
Ukrepi za obnovo gozdov, zemljišč in mokrišč ter vzpostavitev zelenih površin v mestih so ključni za ublažitev posledic podnebnih sprememb do leta 2030.
Za obnovo degradiranih ekosistemov na kopnem in morju v Evropi moramo: povečati obseg ekološkega kmetovanja in značilnosti biotske raznovrstnosti na kmetijskih zemljiščih zaustaviti in obrniti trend zmanjšanja števila opraševalcev, zmanjšati uporabo in škodljivost pesticidov za 50 % do leta 2030, posaditi 3 milijarde dreves do leta 2030, povrniti najmanj 25 tisoč km rek EU v stanje pred njihovo regulacijo.
POVRNITI NAJMANJ 25 TISOČ KM REK EU V STANJE PRED NJIHOVO REGULACIJO
Kot rezultat nenehnih in prihodnjih podnebnih sprememb in napovedanih poplav so zastarele ovire prepoznane kot resne grožnje ljudem in infrastrukturi, zato WWF Adria s projektom »Odstranjevanja zastarelih ovir« v Sloveniji namenja posebno pozornost starejšim oviram, kajti nedavna študija izvedena v EU je ocenila, da se na vsaka dva kilometra evropskih rek nahaja v povprečju ena ovira (Amber 2018). Na naših rekah se nahaja veliko zastarelih, neučinkovitih ovir, ki bi jih lahko odstranili, in s tem ustvarili priložnost za revitalizacijo rek in za zmanjšanje izgub biotske raznovrstnosti celinskih voda.
V Sloveniji do danes nismo odstranili še nobene ovire na reki. Medtem so v Evropi odstranili vsaj 5.000 jezov, največ v Franciji, na Švedskem, Finskem in v Španiji. Obnavljanje sladkovodnih habitatov v Evropi je podprto z zakonodajnimi zahtevami EU in obnova kontinuuma rek je njihov temeljni del.
Projekt Odstranjevanje zastarelih ovir neposredno prispeva k cilju obnove 25.000 km prosto tekočih rek, kot del predlagane strategije EU o biotski raznovrstnosti za leto 2030.