Upravno sodišče v Ljubljani je na seji 22.3.2022 sklenilo, da se ugodi zahtevi nevladnih organizacij in je z začasno odredbo USTAVILO dovoljenje Ministrstva za okolje in prostor (MOP) z dne 28.2.2022, s katerim je MOP dovolil lovcem poboj 222 medvedov, strogo zaščitene vrste.

Upravno sodišče je znova ugotovilo, da »je v konkretnem primeru izkazana ne samo težka popravljivost škode, ampak celo nepopravljivost škode, kajti odstreljenih medvedov, kot strogo zavarovane živalske vrste, ne bo mogoče nadomestiti, pri čemer uboj vsake posamezne živali, ki je zavarovana na nacionalni in mednarodni ravni, pomeni neprecenljivo in nenadomestljivo škodo«.

Slovenija določa kvoto za odstrel na osnovi spornega štetja medvedov s strani lovcev, opravičuje odstrele z družbeno nesprejemljivostjo medvedov na področjih, kjer prihajajo ali bi lahko prišli v stik s človekom, medvede pa pobijajo v njihovih osrednjih habitatih, kjer praktično nimajo stikov s človekom.

Hkrati se ne ukine krmljenje medvedov, ki bi naravno uravnovesilo populacijo medvedov v Sloveniji, saj je s tem omogočen lovcem lažji ulov medvedov v bližini krmišč. Lov na medveda poskušajo legalizirati na račun povečanja populacije s krmljenjem. Dobiček na račun pobojev medvedov imajo lovci, ZGS ter zasebni ponudniki in izvozniki divjačine; Slovenija je druga največja izvoznica divjačine v Evropi. LZS in lovske družine ponujajo tudi storitev lovskega turizma domačim in tujim lovcem ter tako realizirajo dodaten zaslužek na račun pobojev zaščitene živalske vrste.

Podatki o zaslužku so javno dostopni samo za 10% lovišč (v letu 2019 je imel ZGS 2,3 mio EUR prihodka od lova in prodaje mesa ter trofej), medtem ko za 90% lovišč tega podatka ne uspemo pridobiti, prav tako Lovska zveza Slovenije (LZS), MOP in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) ne vodijo ali ne želijo razkriti ločene evidence o zaslužku iz naslova odstrelov medvedov.

Ugotovljeno in dokazano je bilo, da povečevanje populacije medvedov ne vpliva na število škodnih primerov na človekovem premoženju, čeprav je bil to največkrat argument ZGS za poskus legalizacije kvotnih pobojev; število škodnih primerov je namreč v največji meri odvisno od ter obratno sorazmerno razpoložljivosti hrane v naravi. Škodo je možno omejiti z vrsto zaščitnih ukrepov, ki pa se ne izvajajo, ukinjajo zaradi preusmeritve sredstev v aktivnosti proti epidemiji ali pa se izvajajo v zanemarljivem obsegu pod pretvezo visokih stroškov – ki pa ne vzdrži, saj je država kljub 100% financiranju ukrepov s strani EU in 100% nadomestila škode s strani medveda slovenskim kmetom omogočila »le« 80% financiranje teh ukrepov, živinorejci pa ukrepov večinoma ne nameravajo izvajati.

Vlada namesto spodbujanja in financiranja vpeljave zaščitnih ukrepov financira oboroževanje lovcev s specialnim orožjem v vrednosti 0,4 mio EUR. Slovenija z izvajanjem ciljev kmetijske politike seli živinorejo v višje predele – v habitate medvedov, kar lahko samo še poveča število konfliktov oziroma škodnih primerov – na nezaščiteni lastnini.

Skladno z mednarodno, evropsko in slovensko zakonodajo je dovoljen odstrel le tistega osebka oziroma določene / določljive skupine osebkov, ki so dokazano izvršili napad oziroma dokazano ogrožajo premoženje ali ljudi, tj. na podlagi posamičnega akta izdanega v posebnem upravnem postopku. Uredba predpisuje poseben upravni postopek v katerem MOP opravi presojo potrebnega odstrela, ki je skrajni ukrep dela intervencijske skupine ter izda posamični upravni akt, ki je časovno omejen in velja za točno določen osebek, oziroma omejeno število osebkov, ki povzroča škodo oziroma ogroža ljudi in njihovo premoženje, ki je primerno zaščiteno.

222 medvedov, ki bi jih naj s tem dovoljenjem odstrelili ni ogrožalo nikogar, prav tako niso povzročili nobene škode na primerno zaščitenem človekovem premoženju.

Nikakor ni primerno, da so na državni ravni predpisane visoke kvote odstrela zavarovanih živalskih vrst namenjene ustvarjanju ekonomske dejavnosti lovskega turizma preko prodaje lovskih dovolilnic tujim državljanom, ki so na svojih območjih te velike zveri že iztrebili. Za odstrel medveda “lovski turisti” v povprečju plačajo okoli tisoč evrov, za “trofejne” primerke pa lahko tudi do 10.000 EUR, kar pa predstavlja, po navedbah ZGS, »dodatni zaslužek lovskim družinam«.

Društvo za dobrobit živali AniMa