Minister za kmetijstvo podaljšuje pobijanje čutečih bitij – odstrel sive vrane številčno ni omejen
Lansko leto so lovci pobili 1.446 sivih vran. Letos bodo to številko krepko presegli z izgovorom, da »bodo sicer družinske blagajne na udaru tudi zaradi izplačila škod kmetom«. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je namreč na željo slovensko goriškega območnega združenja upravljavcev lovišč (SOZUL) podaljšalo odstrel vrste siva vrana od 1. marca do 31. maja 2022.
Leta 2019 smo v medijih lahko zasledili podobne izgovore z naslovi člankov, kot »Sive vrane v zadnjih petih letih povzročile za 38.000 evrov škode«, in izjavami kot »Siva vrana se močno širi. Vse večje težave in škodo povzroča tudi kmetom v Središču ob Dravi, do zdaj je povzročila že precej škode.«
Letos, kljub vsakoletnemu odlovu pa je problematika še večja. Je pobijanje vran rešitev? Več kot očitno ni, temveč je kar vzrok problematike. V petih letih povzročijo vrane za 38.000 evrov škode kmetom, kar ni tako velik znesek v primerjavi z ostalimi škodami, kot so bolezni, vremenske razmere ipd. Država pobija sive vrane zaradi 38.000 evrov »škode«, po drugi strani vlaga milijone v razvoj in širjenje kmetijstva?
Lovci imajo dovoljenje za streljanje negnezdečih ptic, združenih v večje jate – ODSTREL ŠTEVILČNO NI OMEJEN. Glede na podaljšan odstrel bodo lovili tudi v času gnezdenja, saj gnezdi siva vrana od februarja do srede junija, izvali le 3 do 6 jajc. Na LZS najdemo zapis, da »so se vrane izredno namnožile tudi v Slovenskih goricah« in da »je lov nanje zahteven«, ker so namreč »zelo previdne in inteligentne ptice, ki takoj po strelu z oglašanjem opozorijo ostale na pretečo nevarnost.«
MKPG je v odločbi o podaljšanju lovne dobe na vrane določilo, da lahko lovci izvajajo lov le na tistih kmetijskih površinah, kjer prihaja do škode po sivih vranah, čeprav lov do sedaj še ni prispeval k uravnavanju števila te vrste ptic. Zaradi stalnega bega pred lovci porabijo živali veliko energije in zaloge moči, ki jih drugače rabijo za vzrejo mladičev, pri selitvah in predvsem pozimi. Vrane so zato odvisne od večje količine hrane in tako se poveča tudi škoda na poljih.
Siva vrana je ena najpametnejših ptic, ki je na kognitivni ravni petletnega otroka. Njihovo primarno življenjsko okolje so odprte redko gozdnate ravnice. Gnezdijo v krošnjah visokih dreves. Prehranjujejo se na širokih odprtih travnikih, poljih, njivah in pašnikih.
Zadržujejo se tam, kjer so viri hrane in so si nesebično sposobne med seboj sporočati najrazličnejša kompleksna sporočila – kje je hrana, kje je nevarno, ker so tam lovci, itd. Zvečer se odpravijo na skupna prenočišča, saj prenočevanje v velikih skupinah predstavlja večjo varnost. Vrane živijo v razširjenih družinah – starši živijo z mladiči tega leta, prejšnjega leta in pred prejšnjega leta. Starejši bratje in sestre pomagajo skrbeti za mlajše člane družine.
Monitoring sivih vran, ki ga izvajajo na Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) je pokazal, da je populacija v kulturni krajini oz. na podeželju upadla za do 25 %. Prav nasprotno pa se dogaja v mestih, saj se je v zadnjih dveh desetletjih v urbanem območju njihovo število povečalo – najdejo dovolj hrane, prostor za gnezdenje, ni lovcev s puškami.
Vrane so iz ekološkega vidika dosti boljša rešitev, kot zatiranje žuželk s strupi, saj vrane še posebej v času gnezditve po kmetijskih površinah poberejo ogromne količine žuželk, ki bi sicer povzročale škodo kmetom. Vrane so tudi mrhovinarji in s tem opravljajo funkcijo čistilcev, saj med drugim pojedo tudi povožene živali in tako prispevajo k čistejšemu okolju in omejevanju širjenja bolezni.
Vrane povzročajo škodo v poljedelstvu, za kar naj bi z ukrepi odškodninskih izplačil poskrbela država, a le ta se vedno znova odloči, da je edina rešitev pobiti čuteča bitja, ki so na kognitivni ravni petletnega otroka.
»Z lovom vsiljena plašnost je glavni problem za skoraj vse večje in velike ptice,« zatrjuje Zoolog in ornitolog prof. dr. Josef H. Reichholf. Opozarja, da so v Evropi razmere med lovno sezono postopoma podobne tistim ob Sredozemskem morju – kot da bi izbruhnila vojna, saj samo v državah ob Jadranski obali vsako leto pobijejo več kot 2 milijona ptic selivk.
Ali ni že vendar nastopil čas, da rečemo: v 21. stoletju ni več nobenega opravičila za nadaljevanje krvave vojne proti našim sobitjem v gozdu in na poljih!
Vir:
– Lovska zveza Slovenije, Marjan Toš: Podaljšan odstrel sivih vran, ki povzročajo škodo kmetom, 22.2. 2022
– Štajerski tednik, Monika Horvat: Sive vrane v zadnjih petih letih povzročile za 38.000 evrov škode, 24.3.2019
– Gorazd Kosmač: Sive vrane so bistroumne prebivalke mest, popestritev ali nadloga? za MMC RTV SLO varstvena ornitologinja Urška Koce z Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), 31.12.2018
– Društvo za osvoboditev živali: Dejstva proti lovu, November 2017
Društvo za dobrobit živali AniMa
Fotografija je simbolična