
Objavljamo kratek povzetek pritožbe:
1. Slovenija s podporo vlade in pod pritiski interesnih skupin (živinorejci, kmetje, lovci, ZGS, prodajalci in izvozniki divjačine) redno krši Habitatno direktivo, Resolucijo Evropskega parlamenta, kot tudi lastno nacionalno zakonodajo ter razsodbe sodišča EU v zvezi s kršenjem Habitatne direktive v članicah EU in sicer z izdajanjem nezakonitih dovoljenj in drugih aktov za vsakoletno kvotno pobijanje zaščitene vrste rjavi medved. Letos so tako lovci na osnovi nezakonitega dovoljenja MOP v enem mesecu od izdaje dovoljenja do začasne zaustavitve tega nezakonitega dovoljenja s strani Upravnega sodišča pobili okoli 130 medvedov; končne razsodbe sodišče še ni izdalo.
MOP je že večkrat zavrnil pritožbe NVO zaradi izdaje nezakonitih dovoljenj in interventnega zakona.
Za utemeljitev kvotnih pobojev medvedov je Slovenija sprejela Strategijo upravljanja rjavega medveda (ursus arctos) v Sloveniji za obdobje 2019–2028, ki je bila pripravljena na osnovi strokovno sporne in nepotrjene ekspertize Strokovna izhodišča za upravljanje rjavega medveda (Ursus Arctos) v Sloveniji (obdobje 2020-2023), kljub nestrinjanju nevladnih organizacij v javnem interesu.
V obdobju od poletja 2019 do pomladi 2020 so na osnovi nezakonitega in neustavnega interventnega zakona, ki ga je ustavno sodišče (prikladno za lovce) razveljavilo šele eno leto po razglasitvi zakona oziroma podaji pobude nevladnih organizacij za presojo ustavnosti, potem ko MOP ni upošteval protestov državljanov ter Peticije proti interventnemu zakonu o odvzemu 200 medvedov in 11 volkov, sprejetemu 20.junija 2019 pobili 165 medvedov in 11 volkov; Evropska komisija ni posredovala. Odgovarjal in kaznovan ni bil nihče.
Kljub vsakični razsodbi Upravnega in Ustavnega sodišča, ki sta doslej vedno razsodila v prid zaščite medvedov in izdana dovoljenja razveljavila oziroma označila za neustavna, se kvotni poboji medvedov v Sloveniji izvajajo vsako leto, le dokumenti in na hitro sprejeti zakoni, na osnovi katerih se poskuša te poboje legalizirati, so vsakič nekoliko drugačni, vendar vedno z enakim ciljem, kljub temu, da upravičenosti kvotnih odstrelov doslej še niso uspeli dokazati in redno kršijo Habitatno direktivo. NVO in javnost pa se iz odločanja o upravljanju z velikimi zvermi izključuje.
2. Slovenija določa kvoto za odstrel na osnovi spornega štetja medvedov s strani lovcev, opravičuje odstrele z družbeno nesprejemljivostjo medvedov na področjih, kjer prihajajo ali bi lahko prišli v stik s človekom, medvede pa pobijajo v njihovih osrednjih habitatih, kjer praktično nimajo stikov s človekom. Hkrati ne ukinejo krmljenja medvedov, ki bi naravno uravnovesilo populacijo medvedov v Sloveniji, saj s tem omogočajo lovcem lažji ulov medvedov v bližini krmišč in poskušajo legalizirati lov na medveda na račun povečanja populacije s krmljenjem. Dobiček na račun pobojev medvedov imajo lovci, ZGS ter zasebni ponudniki in izvozniki divjačine; Slovenija je druga največja izvoznica divjačine v Evropi. LZS in lovske družine ponujajo tudi storitev lovskega turizma domačim in tujim lovcem ter tako realizirajo dodaten zaslužek na račun pobojev zaščitene živalske vrste. Podatki o zaslužku pa so znani samo za 10% lovišč s posebnim namenom – kjer je bil v letu 2019 prihodek od lova in prodaje mesa ter trofej 2,3 mio EUR, medtem ko za 90% lovišč tega podatka ne uspemo pridobiti, prav tako ne vodijo ali ne želijo razkriti ločene evidence o zaslužku iz naslova odstrelov medvedov. V dokumentu dodajamo povezave do javnih medijskih objav o lovu na medveda v Sloveniji ter prodaji trofej in mesa medveda v zadnjih nekaj letih, kjer je razvidno, da se z lovom na medveda in medvedjim mesom ter trofejami trguje, zaradi česar je potreben kvotni odstrel, ki je vnaprej načrtovan.
3. Ugotovljeno in dokazano je bilo, da povečevanje populacije medvedov ne vpliva na število škodnih primerov na človekovem premoženju, čeprav je bil to največkrat argument ZGS za poskus legalizacije kvotnih pobojev; število škodnih primerov je namreč v največji meri odvisno od ter obratno sorazmerno razpoložljivosti hrane v naravi. Škodo je možno omejiti z vrsto zaščitnih ukrepov, ki pa se ne izvajajo, ukinjajo zaradi preusmeritve sredstev v aktivnosti proti epidemiji ali pa se izvajajo v zanemarljivem obsegu pod pretvezo visokih stroškov – ki pa ne vzdrži, saj je država kljub 100% financiranju ukrepov s strani EU in 100% nadomestila škode s strani medveda slovenskim kmetom omogočila »le« 80% financiranje teh ukrepov, živinorejci pa ukrepov večinoma ne nameravajo izvajati. Vlada namesto spodbujanja in financiranja vpeljave zaščitnih ukrepov financira oboroževanje lovcev s specialnim orožjem v vrednosti 0,4 mio EUR. Slovenija z izvajanjem ciljev kmetijske politike seli živinorejo v višje predele – v habitate medvedov, kar lahko samo še poveča število konfliktov oziroma škodnih primerov – na nezaščiteni lastnini.
4. Evropsko komisijo pozivamo, da ukrepa v prid spoštovanju Habitatne direktive v Sloveniji, opozori Slovenijo, da spoštuje razsodbo Vrhovnega sodišča EU v zvezi z interpretacijo Habitatne direktive ter da strogo pogojuje kmetijske in okoljske subvencije z doslednim spoštovanjem Habitatne direktive. Prav tako naprošamo EK za pravno pomoč pri pritožbi na EU sodišče ter pri sankcioniranju skupin ter posameznikov, ki kršijo veljavno zakonodajo ter nadaljujejo s poboji zaščitene vrste rjavi medved.
Naročite se na naše eNovičke
Članki
- 06 Maj 2024Peticija “Slovenija proti kletkam” društva AETP 1 Comment
- 07 Dec 2016Živali niso darilo!
- 11 Apr 2019Svetovni dan hišnih ljubljenčkov in odprto pismo ministrici
- 04 Feb 2020Kriv je človek!
- 24 Feb 2021Tudi nam lahko namenite 1 % dohodnine
Zgodbe
- 27 Jan 2025Kje je lovska psička Greni?
- 23 Jan 2025Slovenija brez kletk?
- 19 Dec 2024Lovski turizem v Sloveniji – izkoriščanje narave za zabavo
- 18 Dec 2024Recimo pirotehniki NE in miru DA
- 02 Dec 2024Pravica do prazničnega miru za ljudi in živali