Nismo še imeli ministra, ki bi se upal zameriti kmetom in rejcem ter izvesti ukrepe v dobrobit zaščitenih velikim zverem. Glede na kandidate kaže, da ga/jo tudi ne bomo imeli. Za njih sobivanje z velikimi zvermi pomeni odstrel, saj kot glavni razlog za odstrel volkov navajajo potrebo po zagotoviti »ustrezne« ravni sobivanja med volkom in človekom.«
Z odstrelom še naprej nedopustno in celo protiustavno posegamo na področje upravljanja z volkovi. Volk je zavarovana vrsta, zavarovane vrste pa spadajo med sestavine biotske raznovrstnosti, ki so predmet tako ustavnopravnega, kot tudi zakonskega varstva, katerega namen je ohranitev naravne dediščine. Dolžnost ohranjanja slednje pa imajo tako država kot tudi lokalne skupnosti. (73. člena Ustave Republike Slovenije).
Dejstvo je, da sočasno z rastjo zahtev za odstrel volkov, raste število glav živine na ruralnem področju. Te živali rabijo več pašnikov, ki se širijo na račun krčenja gozdov. Zato je srečanje z volkom vedno bolj verjetno. Glavni vzrok za konflikte med volkovi in ljudmi je predvsem škoda, ki jo volkovi povzročijo na rejnih živalih.
Brezglavo zatekanje države k odstrelu kaže na neznanje in nabiranje volilnih glasov – volkovi pač teh pravic nimajo. Drugače imamo na voljo številne uspešne in učinkovite ukrepe, a Slovenija odstrel določa celo kot enega glavnih upravljavskih ukrepov, ker je to najceneje. Cenik za odstrel volka je 1.000 evrov. Nezanimanje in ignoriranje drugih primernejših ukrepov s strani države ne more biti legitimen razlog za izvedbo ukrepa odstrela.
Nikjer ne moremo najti konkretnih podatkov, da je odstrel volkov v preteklih obdobjih vplival na zmanjševanje škode, med drugim verjetno tudi zato, ker so rezultati analize učinkovitosti odstrela volkov za zmanjševanje škode Vladi pri opravičevanju tega ukrepa prej v škodo, kot v korist. Pri zmanjševanju škode nad rejnimi živalmi lahko največ naredijo ravno rejci sami, saj se lahko večino škode prepreči z ustreznim varovanjem živali. Tudi prepočasno delovanje države in prepočasno izvajanje ukrepov (sofinanciranje ograj, učinkovit odškodninski sistem itd.) ni prav noben razlog za izvedbo ukrepa odstrela volka.
Volka uvrščamo med zavarovane živalske vrste, a kljub temu Vlada vsako leto odredi odstrel določenega števila volkov. Izgovor je, da naj bi tako zmanjšali število škodnih primerov na domačih živalih in s tem nezadovoljstvo rejcev, ki lobirajo za odstrel. S takšnimi ukrepi pa se na žalost širi napačno prepričanje, da je odstrel potreben za zmanjševanje škode. Med odstrelom in številom škodnih dogodkov namreč ni vzročne zveze. Volkovi so uspešni pri lovu le, če delujejo kot dobro uigrana ekipa. Ko pa trop razpade zaradi odstrela enega izmed članov tropa, predvsem dominantnega samca ali samice, se preostali člani lotijo lažje dostopne hrane, kot je npr. drobnica in govedo. Po odstrelu dominantnega osebka njegove teritorije nadomestijo drugi mlajši volkovi, ki zaradi manjše izkušenosti pri lovu in manjšega števila negativnih izkušenj s človekom pogosteje lovijo domače živali. Pri starejših ustaljenih osebkih je bila namreč ugotovljena statistično nižja stopnja napadov na domače živali kot pri mlajših, neizkušenih osebkih, ki nadomestijo starejše osebke po odstrelu . Torej z odstrelom volkov posredno povečujemo število napadov volkov na drobnico, kar pomeni da s tem ukrepom dosežemo ravno obraten efekt od želenega – večji kot je odstrel, večja je škoda.
K zmanjševanju škode pa bi v prihodnosti pripomoglo tudi upoštevanje prehranskih zahtev volkov, še posebej dobro upravljanje s populacijami prostoživečih parkljev, saj lahko zmanjšana številčnosti jelenjadi in srnjadi privede do pogostejšega plenjenja domačih živali in posledično povečanega števila škodnih dogodkov.
Ohranjanje volka in volčjega življenjskega prostora ima zelo pozitiven učinek za ohranjanje ostalih vrst, med katerimi so nekatere ključnega pomena za vzdrževanje dobro delujočih ekosistemov. Volk vzdržuje ravnovesje v populacijah velikih rastlinojedcev, večinoma lovi slabotnejše in bolne živali, vpliva torej na demografsko in zdravstveno stanje plenjenih populacij, vpliva tudi na manjše plenilce kot je šakal in uravnava njihovo številčnost, zagotavlja hrano za mrhovinarje itd.
Negativen odnos manjšine živinorejcev do volka preko senzacionalističnih medijev vpliva na splošno javno mnenje o volkovih, ki se odraža v posameznih, a glasnih zahtevah po povečanem odstrelu volkov ali celo ilegalnem pobijanju. Z intenzivnimi medijskimi kampanjami in ob podpori političnih strank poskušajo javno mnenje spremeniti v strah in nestrpnost do volka. Vsak drugi rejec drobnice meni (SLOWOLF- Raziskava odnosa rejcev drobnice, lovcev in širše javnosti do volka in upravljanja z njimi), da je volk po naravi zloben – znanstveno dokazano pa je ravno nasprotno. Volk človeku ni fizično nevaren, v zadnjih 100 letih ni zabeleženega nobenega napada na območju Slovenije ali Evrope. Problem ni namišljena volkova zloba, ampak njegova inteligenca – grenko ironično je, da so se ljudje v davnini naučili loviti prav od volkov.
Previdnostno načelo, ki je temeljno načelo evropske okoljske politike določa, da v primeru dvoma prevlada korist varstva okolja pred drugimi interesi. Bodimo ponosni, da so volkovi v naših gozdovih. Če ne bi bilo volkov, ne bi bilo naših najboljših prijateljev, ki jih tako obožujemo.