ODNOS MLADIH DO ŽIVALI: vključevanje in ozaveščanje mladih o dobrobiti živali, aktivnosti za vključevanje 

Uvod

Največja želja otrok je, imeti hišnega ljubljenčka. To je za otroka bitje, ki ga pogleda, ki se ga dotika, ki zanj prevzame odgovornost. Bitje, ki se z otrokom igra, mu zaupa in mu omreži otroško srce.

Otrok ob skrbi za žival razvija odgovornost, vztrajnost in je trajno zaposlen. Vse več odraslih se zaveda, da utegne žival ugodno vplivati na razvoj otroka. Večina pedagogov in psihologov meni, da je skrb za žival lahko pomoč pri vzgoji otroka. Otrok se nauči prevzemati dolžnosti, ki so sprva enostavne, pomaga pri hranjenju, čiščenju, negi živali ter opazuje odrasle pri zahtevnejšem delu.
Deloma lahko pravilen odnos do živali otroku privzgojijo že starši. Seveda morajo biti sami dovolj dobro seznanjeni z dobrobitjo živali in z načinom, kako otroku približati živali. Ker večina staršev s tem ni ustrezno seznanjena, je pomembno, da imajo dostop do ustrezne literature in da dobivajo vabila na različne tečaje in delavnice na temo ‘otroci in živali’. Svoj delež pri vzgoji otroka v odraslega človeka, z odgovornim odnosom do živali, pa moramo prispevati tudi društva za zaščito živali. Začeti je treba že v vrtcu.

Danes se otroci, zaradi informacij, ki so jim zlahka dosegljive, vse bolj zavedajo problematike zapuščenih, zlorabljenih in zanemarjenih živali. Še vedno vidijo pse na verigah, v boksih, osamljene, z vedenjskimi in motoričnimi motnjami. Ne vedo pa, kako jim pomagati, kako prevzeti skrb in odgovornost tudi za živali, ki nimajo svojega skrbnika ali pa skrbnik z njimi neodgovorno ravna. To je tema, ki jo je treba otrokom približati in jim podati prave informacije, kaj lahko storijo sami in kako vplivati na svojo okolico, da se intenzivno vključi v skrb za dobrobit živali. Zato pri sodelovanju z otroki ne uporabljamo besede lastnik, temveč izraz skrbnik. Ne lastimo si živega bitja, mi zanj skrbimo.
Zanimivo je, da imajo mladi s podeželja bolj surov način ravnanja z živalmi. Več kot polovica mladih fantov iz ruralnega okolja je že sodelovala pri dejanju, ki je živali škodovalo. Tako ne moremo trditi, da je za razvoj agresije do živali krivo pomanjkanje stika z njimi, ampak ima očitno zelo velik vpliv negativen zgled staršev (Odnos mladih do živali, Raziskovalno delo, Gimnazija Center – Celje).
Ker, kot družba nosimo odgovornost do otrok in živali, ne smemo vzgoje prepuščati zgolj procesu primarne socializacije. Otrok mora skozi proces sekundarne socializacije pridobi čim več znanja in izkušenj za razvoj pozitivnega odnosa do živali. Tu nastopimo izobraževalni sistem in mi.

Cilji, ki jih želimo doseči z vključevanjem otrok v aktivnosti za dobrobiti živali so
naslednji:
1. spodbujanje spoštovanja do živali,
2. razvijanje občutka dolžnosti in odgovornosti, da za živali poskrbimo,
3. razvijanje zavedanja o potrebah živali,
4. preprečevanje krutosti in spodbujanje prijaznega ravnanja z živalmi.

Prastara vez otrok – žival

Ljubezen ima mnogo podob in se zrcali v nešteto različicah. A le ena je povsod po svetu enako iskrena – ljubezen med otroki in živalmi. Njena govorica je univerzalna in ne pozna meja, ne starostnih razlik, ne verske ali rasne nestrpnosti.

Če zmoremo odrasli na tankočuten in odgovornosti poln način navajati otroka na skrb do živali, lahko ta v vsaki starostni dobi, s stalnim druženjem z domačo živaljo, veliko pridobi. Ta proces se začne že v zgodnjem otroštvu, ko se otrok uči, da so na svetu še druga živa bitja, ki imajo svoje lastne potrebe. Tisti, ki smo v vsakodnevnem stiku z otroki iz različnih socialnih okolij, dobro vemo, da so prvi glasovi, ki jih oponašajo, živalski glasovi in, da ni te zanimivosti, ki bi bila pomembnejša in boljša, kot igra s psom ali mačko.
Mnogo otrok je že v osnovnošolski starosti dovolj zrelih, da skrbijo za žival. Pozneje prevzame npr. pes prestižno funkcijo v prijateljskem krogu. Radi ga pokažejo, predstavijo in so ponosni nanj.

Otroci, ki skrbijo za domače živali, se bolje vključujejo v šolski razred in jih drugi otroci večkrat izberejo za tovariša v igri (primer našega Leva, ker ima Rudija in Muca, je najbolj zaželen in popularen otrok v šoli in na blokovskem igrišču). Razlog je večja socialna občutljivost, ki se je otroci naučijo, če želijo razumeti svoje živali.

Pri živalih otrok najde tisto, kar pri ljudeh vedno bolj pogrešamo: zvestobo in vdanost. Otroci se naučijo upoštevati meje drugih živih bitij in ravnati z živalmi ter prevzeti odgovornost. V kolikšni meri vpliva žival na otroka pozitivno ali negativno, pa je seveda odvisno od nas odraslih in naše vzgoje. Zelo je pomembno, da se starši pred posvojitvijo oz. nakupom živali skupaj z otrokom dobro poučijo o potrebah živali, se povežejo z drugimi skrbniki v okolici, preberejo kakšno knjigo in se obrnejo po potrebne informacije na društva za zaščito in pomoč živalim.
Otroški psihologi svarijo pred tem, da bi ljudje imeli hišno žival za neko stvar, ki jo je mogoče kupiti in zopet vrniti ali vreči na cesto, če komu več ne ugaja. Ravno ta potrošniški odnos do živega bitja, se danes vse preveč prenaša od odraslih na otroke. Tu vstopamo na sceno mi, da otroke poučimo o drugačnem, pozitivnem ravnanju in odgovornosti.

Aktivnosti, ki smo jih izvedli za vključevanje mladih

1. ‘Otroci za živali’: preko umetnosti za pomoč brezdomnim živalim

Izvedli smo dve licitaciji na FB strani društva.

1. Umetnost na kamnih z obrežja reke Save
Na prvi licitaciji smo licitirali umetniške izdelke osnovnošolskih otrok, ki obiskujejo OŠ Polje in OŠ Zadobrova ter otrok iz vrtca Miškolin. Ustvarjali so na kamnih z obrežja reke Save.
Cilj ustvarjalne delavnice je bil, da otroci iz socialno šibkega okolja (Ljubljana Polje) spoznajo delo društev, ki pomagajo in rešujejo živali ter dobijo občutek vključenosti v dejavnosti in ideje, kaj lahko storijo sami, da pomagajo in prispevajo k bolj kakovostnemu življenju zanemarjenih in zapuščenih živali. Zelo zanimiva je bila ugotovitev, da sta med najbolj priljubljenimi živalmi mačka in pes, čeprav sta ti dve vrsti najpogosteje med zavrženimi in zlorabljenimi.
Vključenih je bilo 17 otrok, različnih starosti, ki nimajo vsakodnevnega kontakta z domačimi živalmi. Najprej smo se z otroci pogovarjali, kaj je odgovorno skrbništvo in kaj so potrebe živali in človeka. Otroci so narisali najljubšo žival in za nalogo o izbrani živali morali pridobiti čim več informacij, ki smo si jih podajali med seboj.
Na delavnico smo povabili tudi nekaj skrbnikov posvojenih psov in mačk, ki so odgovarjali na vprašanja otrok: zakaj ste psa posvojili, kako dolgo sta se navajala en na drugega, kako se sporazumete s svojimi spi, kaj so potrebe psa ali mačke; nato še o vzgoji in strpnosti, posebej pri zapuščenih in zlorabljenih živali, kaj vse moramo premisliti in omogočiti, preden prideta pes ali mačka v družino, o veterinarski oskrbi, soočanju s smrtjo svojega ljubljenca itd.
Delavnico smo izvedli dvakrat. V delavnici sta sodelovala posvojena pes, ki je rad med otroki in muc, ki je rad med ljudi, a se ne pusti božati otrokom (tako so se iz izkušenj naučili, kje so meje živali).
Nato so otroci ustvarjali umetnine na kamnih iz reke Save, ki so jih sami poiskali in izbrali. Po kamnih so slikali pse, mačke, drevesa, rože itd. Najlepše izdelke, po izbiri otrok, smo dali na licitacijo. Zbrani denar je bil namenjen hrani in oskrbi zapuščenih psov in mačk. Veselje otrok ob spoznanju, da so dejansko nekaj naredili za živali, je bilo neznansko, zato so zahtevali ponovitev delavnice.

2. ‘Pokažimo svojo veličino preko našega odnosa do živali’
Drugo delavnico smo izvedli z blokovskimi otroki iz glavnega mesta z dvema predpostavkama:
a. odnos do živali se najmočneje oblikuje že v otroštvu, in
b. otroci v mestu težje oblikujejo pristnejši odnos do živali (kar se je izkazalo, da ni res).
Na teh delavnicah smo delali okrasne herbarije. Rastline, ki smo jih nabrali v svoji okolici, smo stisnili in posušili. Posušene smo plastificirali in jih kot okrasne herbarije za na steno, na police, kot oznake za knjige, kot darila za svojce, namenili za licitacijo. Zbrana sredstva so otroci namenili oskrbi in hrani zapuščenih živali.
Druga delavnica se je na željo in interes otrok nadaljevala ob Jadranski obali. Naslov delavnice je bil: ‘Pokažimo svojo veličino preko našega odnosa do živali’. Tokrat so bili v skupini naključno zbrani otroci, od 5 do 12 leta starosti, iz različnih krajev Slovenije. Raziskovali smo Jadransko obalo, nato izbrali morske živali iz enciklopedij ter risali na modrem papirju z voščenkami. Nastale so čudovite risbe, ki smo jih licitirali na FB strani društva.

2. ‘Z živalmi si delimo Planet’: delavnice za predšolske otroke ljubljanskega vrtca Miškolin

Na delavnici smo gledali filmčke o psih in pozitivni vzgoji. Pogledali smo si filmček, ki ga je pripravila kraljevska veterinarska organizacija VB o inteligenci psov, kako psi zaznavajo okolico, o močni vezi med psom in skrbnikom, o delovnih psih itd. Nato smo spoznali psa, ki je bil posvojen iz nemogočih razmer in govorili o strpnosti in nenasilju nad živalmi.

Strinjali smo se, da so živali koristni člani družbe in imajo pozitiven vpliv na počutje in razmišljanje ljudi. Povedali so, da se najraje igrajo z Levom, ker pri Levu doma skrbijo za psa, mačko, morske prašičke, kuščarja, kopensko želvo in paličnjake. Vse živali smo pripeljali tudi v vrtec, da so se jih lahko približali in opazovali, kako je žival navezana na svojega skrbnika. Učili smo se, da v žival nikoli ne rinemo, tiste, ki jih ne poznamo prijazno ogovorimo, pobožamo jih samo, če se s tem strinja lastnik. Peli smo pesmi o živalih in se spraševali, zakaj toliko živali nastopa v pravljicah. Prebrali smo knjigi Hvaležni medved in Beli očak. Lev (6 let), ki pomaga pri predstavitvi živali in skrbi za hišne ljubljenčke, je vsakemu otroku in vzgojiteljici podaril morsko školjko.

Načrtovane aktivnosti za otroke z namenom ozaveščanja o skrbi in odgovornosti do živali

1. Ustvarjalne delavnice za otroke ‘otroci za živali’ na raznih dogodkih: slikanje po kamnih, priprava herbarija, igranje z barvami po barvnih papirjih
Na srečanjih in dogodkih za dobrobit živali, bomo sodelovali s pripravo otroških ustvarjalnih delavnic in s prodajo otroških stvaritev. In to tako, da bodo otroci tisti, ki bodo aktivni. Risali bodo po kamnih in drugih naravnih materialih ter pisali nanje besedila kot: Psi so zakon, Moj maček je car ipd. Izbrali si bodo posušeno zdravilno rastlino in si iz nje naredili kazalnik za zvezke in knjige.

2. Vključitev otrok iz socialno šibkejšega okolja
Nadaljevali bomo z delavnicami in licitacijami: Otroci ustvarjajo za živali
V načrtu je jesenska delavnica, kjer bomo s pisanim jesenskim listjem različnih dreves (zraven se bomo naučili, katero drevo je to) ustvarjali mandale. Ponovili bomo delo s herbariji in umetnost na kamnih. Na prvi delavnici, 21. novembra 2018, bo sodelovalo 21 otrok.

3. Delavnice v vrtcih, kjer sodelujejo hišni ljubljenčki
Še naprej bomo obiskovali otroke v vrtcu, tokrat smo dobili povpraševanje, če bi lahko delavnice pripravili tudi za mlajše otroke vrtca Miškolin. V ta namen pripravljamo plakate z veliko slik in risb otrok ter z osnovnimi informacijami, kako biti odgovoren skrbnik živali, ki jih bodo otroci odnesli domov, da se o tej tematiki pogovarjajo tudi s starši. Delavnice bomo poskušali izvesti v naravi.

4. Vsak sam naj bo otrokom vzgled
Skrbniki posvojenih psov in mačk bomo vključili mestne in vaške otroke iz svojega okolja, predvsem iz socialno šibkejših okolij, da se nam pridružijo na sprehodu s psom, kjer bodo lahko sodelovali v igri, učenju psa, negi in strpnosti.

5. Izdelava odtisov dinozavrov na razstavi Bioexo
Sodelovali bomo na vsakoletni razstavi tropskih živali Bioexo. Otroci bodo sodelovali s svojimi umetninami. Načrtujemo izdelavo fosilov in odtisov dinozavrov v modelirni masi, ki jih bodo otroci ponudili na dogodku. Zbrana sredstva bodo namenjena za hrano in veterinarsko oskrbo (predvsem sterilizacijo in kastracijo) brezdomnih živali. Otroci bodo obiskovalce poučevali o odgovornem skrbništvu in počutju živali. Dogodek je vsako leto bolj obiskan, organizirane imajo tudi obiske šolskih otrok. Dogodek poteka dva dni v mesecu oktobru.

6. ‘Skupaj zmoremo vse’: poučne delavnice za 1 triado OŠ
Na OŠ (V Ljubljani smo povabljeni na 3 osnovne šole) bomo izvedli poučne delavnice za otroke 1. in 2. razreda, na katerih se bodo otroci seznanili z delom prostovoljcev društev za pomoč živali, s težavami, s katerimi se pri svojem delu srečujejo, z verigami in pesjaki, z vsemi posledicami za živo bitje, ki ga pesjaki in verige povzročijo, kaj bi lahko naredili mi, da se ta srednjeveška praksa neha, kdo in kako sprejema zakone na področju zaščite živali, kako to urejajo na Švedskem, itd. Eno delavnico bomo namenili lažem in mitom o živalih, ki jih odrasli še vedno prenašajo na otroke (pes in mačka se že sama znajdeta, pes je za na verigo, pes in mačka ne sodita v stanovanje, bolj kot je lačen, bolj zvest ti je, itd.).

7. ‘Psi rešujejo življenja’: sodelovanje z gasilskimi društvi, ki osnovnošolcem predstavljajo vzgojo reševalnih psov
Sodelovali bomo z gasilskimi društvi (gasilska društva Sneberje, Zalog, Polje, Studenec), ki otrokom predstavljajo delovne pse. Pse, ki ljudem rešujejo življenja.
Otrokom bomo predstavili nekaj primerov zlorabljenih, zapuščenih psov in mačk, ki so po prihodu v pravi dom in s pravo oskrbo ter ljubeznijo postali nepogrešljivi za svojo okolico: terapevtski psi za ostarele, za otroke s posebnimi potrebami, reševalci iz vode in požara…
Dejavnosti gasilskih društev potekajo vsako leto, v mesecu septembru.

Avtor teksta: Nevenka Lukić Rojšek