“POZIV K ODPRAVI POMANKLJIVOSTI Pravilnika o službenih živalih v Policiji – posvojitev s strani večletnega vodnika

Spoštovana gospa ministrica za notranje zadeve, mag. Tatjana Bobnar,

Na vas se obračamo z nujno prošnjo po takojšnjem posredovanju in pomoči pri posvojitvi 9-letne upokojene psičke s strani njenega dolgoletnega vodnika, sedaj upokojenega gospoda Z. G.

Gospod Z. G. je bil namreč pred upokojitvijo vodnik službenega psa. Dona, 9 – letna psička, pasme Weimaranec, mu je bila dodeljena pred petimi leti. V tem času petih let se je Dona na gospoda Z. G. zelo navezala (značilnost Weimarancev), prav tako on nanjo, sprejela je in vzljubila njegove družinske člane in v dobrobiti živela tako v službi kot doma pri gospodu Z. G., kjer je bila tudi nastanjena.

30. aprila 2022 pa je želel gospod Z. G. psičko, ki je stara že 9 let, posvojiti. A zaradi novega Pravilnika o službenih živalih v Policiji (v nadaljevanju Pravilnik) so mu posvojitev brezpogojno zavrnili z argumentacijo 71. člena Pravilnika, kjer je zapisano: »možen je brezplačni prenos živali na njenega vodnika le v primeru, da je bila z njim 7 let«. Pri tem je iz neznanih razlogov v Pravilniku izpuščena starost psa, torej, pri kateri starosti ga je mogoče prenesti na skrbnika oziroma vodnika. Po sedanjem Pravilniku, ki je spisan v moderni razviti družbi, psička stara 9 let (v človeških letih od med 60 in 63 letom) ne more s svojim vodnikom v pokoj, temveč bo prodana na licitaciji. Povprečna starost te pasme pa je samo med 10 in 12 leti.

Psička bo izločena iz uporabe in prodana na licitaciji, gospod Z. G. je več ne more niti odkupiti, kajti z dnem upokojitve ni več njen vodnik. Psička je sedaj, namesto da bi bila doma s svojim človekom, zaprta v pesjaku ob drugih delovnih policijskih psih, kar jo vznemirja in ji povzroča trpljenje. Upoštevajoč njeno starost in pasemsko značilnost se bo težko navezala na novega lastnika, prav tako bo zanjo, kot za živo čuteče bitje, to predstavljalo trpljenje. Naj v zadnjih letih življenja doživi trpljenje in travme, kako bo to vplivalo na njeno zdravje, prej pa je odlično služila kot delovni pes? Najbrž slovenska policija ni tako finančno podhranjena, da bi s prodajo živega čutečega bitja, ki je služilo celo svoje kratko življenje, gmotno pridobila.

Pravo in s tem tudi pravice in dolžnosti nalagamo in podeljujemo ljudje sami, živali nimajo nič s tem. Človeško ravnanje je tisto, ki oblikuje vsebino pravnih norm in torej tudi dolžnosti in pravice. Država in njene institucije bi morale že zdavnaj poskrbeti, da se z živalmi ravna na human način – da se jih ne izkorišča za določene interese in da so njihovi življenjski pogoji v skladu z njihovimi potrebami. Dobrobit živali je odgovornost vsakega posameznika, pa tudi odgovornost celotne družbe, slovenska policija pa bi morala z zgledom podati primere najboljše prakse.

Dona je pasme Weimaranec, ki je poleg tega, da je vsestranski lovski pes, tudi zelo navezan na skrbnika in družino, neustrašen, do svojcev pa zelo vdan. Skrbnika, če le more, spremlja kot senca, od tu tudi ime – sivi duh. Je pasma, ki se najbolj naveže na vodnika oziroma skrbnika.

9 let stare psičke nikakor ne bi smeli ob odhodu vodnika prodati na dražbi, temveč bi morala s svojim skrbnikom v zaslužen pokoj. 9 let stara psička se smatra že za ostarelo in bi ji razhod z vodnikom povzročil izjemno močan stres in le ugibamo lahko, kako bi se na to odzvala – lahko tudi z agresijo.

Edino prav, ne glede na Pravilnik, ki se spreminja in prilagaja (upamo, da tokrat na bolje) pa bi bilo, da bi psičko oddali gospodu Z. G. (podarili ali prodali za simbolično ceno), kar utemeljujemo iz več razlogov:

• Službeni policijski pes se močno, rečemo lahko celo globoko naveže na svojega vodnika, zato bi bil, še zlasti za tako staro psičko, velik psihični šok, ki bi imel posledice tudi na zdravje, če bi morala psička v drugo okolje oziroma k drugemu skrbniku.

• Po pasemskih lastnostih so Weimaranci psi, ki se navežejo na enega človeka in ne slovijo po prilagodljivosti in tudi zato menjava skrbnika ne bi bila primerna.

• Pričakovana življenjska doba Weimarancev je od 12 do 13 let, zato devetletna psička te pasme nima kakšne večje tržne vrednosti.

• Psi izkušajo iste psihične in čustvene bolečine kot ljudje. Psi so po naravi družabna bitja, ki se razvijajo v interakciji z ljudmi in drugimi živalmi. Pes sprejme človeško družino kot svoje krdelo. Prisilna ločitev od krdela je psihično mučenje, saj pes razume ločitev kot stalno izključitev in kaznovanje – Dona pa to zaradi črk na papirju doživlja že skoraj 2 meseca.

• Slovenija od leta 2020 s 15. členom Stvarnopravnega zakonika (Ur.l. RS, št. 95/2004 in 91/13 ) priznava živalim status čutečega bitja.

Naj ob tem izrazimo tudi negativno mnenje o licitacijskem načinu prodaje službenih psov. Pes namreč sodi med visoko razvita živa bitja, ki so med drugim biološko, sociološko, psihološko, anatomsko in fiziološko zelo podobna nam, ljudem. Poleg tega pes ni stvar, ni predmet, ampak je subjekt, kar je ne nazadnje posredno zapisano tudi v Zakonu o zaščiti živali, zato je takšen način prodaje za policijo neuporabnih psov povsem neprimeren. Nujno bi morali najti drugačen, bolj sprejemljiv in primeren način oddajanja takšnih psov.

Evropska unija je leta 2009 v svoji temeljni listini, Lizbonski pogodbi, zapisala, da so živali čuteča bitja, zato morajo države članice pri dejavnostih, ki vključujejo delo z živalmi, upoštevati to načelo, saj je ena poglavitnih vrednot članic Evropske unije tudi blaginja živali.

Zakonodaja v Sloveniji priznava živali kot bitja, ki lahko čutijo užitek, bolečino, veselje ali trpljenje. Če se zavrne posvojitev Done s strani njenega petletnega skrbnika in vodnika, pomeni, da bo slovenska policija še naprej obravnavala delovne pse kot enakovredne predmetom ali vrečam krompirja. Vedenjski, nevrološki in fiziološki dokazi podpirajo stališče, da so psi čuteča bitja z zavestnimi izkušnjami.

Sodobna družba torej sprejema psa kot čuteče bitja. Človekova moralna dolžnost je, da zanj skrbi na način, ki mu ne povzroča nepotrebnega trpljenja in mu omogoča, kar sodobna stroka dobrobiti živali imenuje »življenje, ki ga je vredno živeti«. Policija pa je vzgled vsem državljanom.

Prosimo vas, da v zadevi posredujete, da se čuteče bitje, 9 letna psička Dona ne proda na dražbi in se čimprej vrne k svojemu dolgoletnemu vodniku in skrbniku gospodu Z. G. oziroma se gospodu Z. G. omogoči simbolični odkup.

Naj vas spomnimo tudi na prvi stavek na strani Ministrstva za notranje zadeve, pod naslovom Zgodovina prijateljstva in sodelovanja med človekom in psom v policiji: »Odkar je človek udomačil psa, je ta njegov prijatelj, ki ga spremlja ves čas in vsepovsod«.

Društvo za dobrobit živali AniMa”

Prosimo, da vsak posameznik in vsak zaposleni v institucijah, ki morajo biti vzgled državljanom, pomislil, kaj se zgodi z delovnimi psi, ki svojo delovno dobo preživijo s človekom, nato pa so na stara leta prepuščeni prodaji in trpljenju. Si to zaslužijo? Pomislimo na človeka, ki bi temu psu nudil dober dom na stara leta, ki je z njim službeno in družinsko preživel več let, oba se poznata do potankosti, in ju nek člen Pravilnika loči. Kot družba tega nikakor ne moremo sprejeti!

Fotografija je simbolična