Skoraj ne mine dan, da ne bi zvonili telefoni prostovoljcev, ki jih dobrosrčni najditelji sprašujejo, kaj naj naredijo z nemočno kosmato kepico. Odgovor na to vprašanje je sicer jasen: 29. člen slovenskega Zakona o zaščiti živali določa, da najditelj zapuščene živali o najdbi obvesti pristojno zavetišče ali veterinarsko organizacijo. V skladu s 27. členom tega zakona so zavetišča dolžna sprejeti in oskrbeti zapuščene živali, a tudi zavetišča se soočajo s pomanjkanjem prostora za nastanitev in drugimi omejitvami. Žal včasih niso niti pripravljena pomagati kljub zakonski obvezi. Če se najdenčkov vsaj začasno ne usmilijo najditelji, kam z nedolžnimi bitjeci?

Kastracija in sterilizacija mačk - AniMa Animals MatterOb robu za večino brezskrbnega poletja se tako izrisuje žalostna slika boja za preživetje živali in moralne stiske ljudi, ki jim za živali ni vseeno. Brezdomni mačji mladički so zavrženi ob cestah, v gozdovih, na parkiriščih, v potokih in na smetiščih – prepuščeni samim sebi, prestrašeni, lačni, bolni in povsem nezaščiteni. Številni žalostno končajo pod avtomobilskimi kolesi. Še huje, brezvestni lastniki nezaželene mladiče ne le zavržejo, ampak pobijajo na različne krute načine, mame muce, ki so skrbne in ljubeče kakor človeške matere, pa zaradi izgube mladičev zbolijo (vnetje polnih seskov) in utrpijo travmo. Če zavrženi mladički preživijo, lahko postanejo potepuški in se zbirajo v kolonije, kjer se spet hitro razmnožujejo. Če le pristanejo v zavetiščih, se jih po 30 dneh uspava, v kolikor jih nihče ne posvoji. Tudi manj kruti lastniki mladičkom naredijo slabo uslugo, če male muce ostanejo pri hiši in zaradi slabe oskrbe ob prevelikem številu hitro poginejo od bolezni in zanemarjenja.

Pobijanje mladičkov, zapuščanje živali in opuščanje dolžne skrbi zanje je neetično in nezakonito. Žal je pogosto težko ugotoviti povzročitelje tovrstnega trpljenja in smrti, za kar Zakon o zaščiti živali sicer predpisuje globe do 800 EUR.
Ob neodgovornem lastništvu mačjega zaroda je ključni razlog za tragične usode čezmernega števila mačjih mladičev zelo uspešna reprodukcija mačk. Mačke lahko imajo mladiče večkrat v letu. Zelo zgodaj postanejo spolno zrele, v povprečju med šestim in devetim mesecem starosti in ob doseženi telesni teži 2,3 do 2,5 kg. Kako vemo, da se nam obeta mačji zarod? Ko je mačka pripravljena na paritev, se rada valja po tleh in drgne ob predmete, vendar ne spusti samca v svojo bližino. Opaziti je tudi pogosto uriniranje. Samica se v enem ciklusu lahko pari z več samci, kar pomeni, da imajo mladiči istega legla različne očete. Če je bila paritev uspešna, se bodo po 63 dneh brejosti skotili mačji mladički. Nekatere mačke so lahko znova pripravljene na paritev že dva tedna, pogosteje pa štiri tedne po kotitvi. Tako ni nenavadno, da je samica z leglom mladičkov ponovno breja. Razmnoževanje divjih živalskih vrst v naravi je omejeno z razpoložljivo količino hrane in varnostjo. Udomačene vrste so tem omejitvam bistveno manj izpostavljene, zato je človeško posredovanje pri prečevevanju neomejenega razploda nujno. V idealnih pogojih bi lahko v sedmih letih ena sama nesterilizirana mačka in en nekastriran maček skupaj s svojim potomstvom proizvedla kar 420.000 mačk! Tudi če preživi le 2,8 mladiča na leglo, kar naj bi bilo povprečje, v prvem letu parjenja to pomeni 12 novih mačk, v petih letih pa že več kot 11.000.

V zvezi z razmnoževanjem mačk in preprečevanjem le-tega je med ljudmi več zmotnih prepričanj kot osveščenosti. Da mora mačka ali psička imeti vsaj eno leglo, je popolnoma zgrešeno in ni nobenih znanstvenih dokazov, ki bi podpirali koristnost brejosti za nadaljnje zdravje živali. Nadalje ljudje pogosto menijo, da mačjih samcev ni potrebno kastrirati in zlasti za moške je kastracija mačkov še posebej občutljiva tema. Tudi ta predsodek je dejansko živalim v škodo, saj se spolno dozoreli samci v času gonitve radi bojujejo za nadvlado na svojem ali tujem teritoriju, kjer so godne samice, zato nemalokrat pride do bojnih ran in ugrizov, ki so nevarni za prenos nalezljivih bolezni (levkoza, mačji aids, mikrosporija, ušesne garje …). Med potepanjem in iskanjem godnih samic so mački pogosto tudi žrtve avtomobilskih nesreč.

Za dolgo in zdravo mačje življenje, brez večjih poškodb in okuženosti z neozdravljivimi boleznimi, kot sta mačja levkoza in aids, je kastracija oz. sterilizacija nujna in predstavlja edini uspešni način, s katerim lahko nadzorujemo razmnoževanje mačk. Sterilizacija mačk ima obenem še to prednost, da zmanjšuje možnost rakastih sprememb na mlečnih žlezah in jajčnikih in zmanjša pojavnost gnojnega vnetja maternice.

Kastracija in sterilizacija mačk - AniMa Animals MatterČeprav se osveščenost ljudi glede sterilizacij in kastracij mačk izboljšuje, je skotenih brezdomnih muckov še vedno veliko več, kot jim je mogoče zagotoviti odgovoren dom. Financiranje kastracij in sterilizacij brezdomnih mačk je zakonska odgovornost občin, društva pa jim pri tem pomagajo tudi tako, da se z lokalnimi veterinarji dogovarjajo za popuste. Tako je tudi lastnikom živali s skromnejšimi prihodki omogočeno, da svoje ljubljenčke sterilizirajo in kastrirajo. Društva za zaščito živali oddajajo v posvojitev samo kastrirane in sterilizirane živali, a število nezaželenih mladičkov ostaja neobvladljivo. Dolgoročnega izboljšanja tega stanja se lahko nadejamo le ob velikih naporih za osveščanje ljudi o pozitivnih učinkih sterilizacije in kastracije ter o zakonskih dolžnostih – ne le pravicah! – ljudi do živali, še posebej udomačenih živalskih vrst, ki so v tisočletjih sobivanja postale od človeka povsem odvisne, zato smo zanje tudi toliko bolj odgovorni!

Leave a Reply

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja