Ime mi je Drava Dobri ljudje, prosim vas za topel dom. Moja zgodba je namreč težka in žalostna. Zapustili so me globoko v gozdu. Nek stari ribič, ki je imel težave z alkoholom, me je kot malo prinesel v gozd ob Donavi. Ko je odšel, me je zapustil v gozdu, kjer sem slišala samo šakale in divje prašiče. Nikogar nisem imela, bila sem lačna in zelo me je zeblo. Tri tedne nazaj pa slišim ljudi, ki se dogovarjajo, da bodo tukaj obnovili gozd. Jaz hitro stečem do njih in glasno jokam, ko se obrne ženska in me pogleda. Vedela sem, da je to moja usoda. Sredi Vojvodinskih gozdov sem jaz prišla točno do članice društva za dobrobit AniMa, ki je bila tukaj na službeni poti. Takoj jo je zaskrbelo, kaj počnem sama v takšnih razmerah. Ni me mogla pustiti tam, saj sem ji pokazala, kako sem mila in prijazna. Mijavkala sem in se stiskala k njej. Nekaj mi je govorilo, da mi bo pomagala. Nahranila me je, stisnila k sebi, tako kot me človek še nikoli ni, zato nisem želela iz njenega naročja. Ko je zaslišala klic šakala, mi je rekla, da naj počakam tukaj, ona pa bo vse naredila, da pride nekdo čim prej pome. Naslednje jutro so se pripeljali, jaz sem čakala na istem mestu. Prišli so, res so prišli. Takoj so me odpeljali k veterinarju, kjer so ugotovili, da sem zelo lačna in umazana, zanemarjena, a zdrava. Nimam nobene bolezni, imam celo zdravniška potrdila za to. S pomočjo AniMa so me tudi sterilizirali in postrigli. Zdaj lepo jem, a sem še vedno na veterinarski postaji, dokler zame ne najdemo dom. Sem mlada muca, zelo ljubeča in mirna. Rada se pogovarjam in cartam. Nevenka pravi, da rabim toplino in človeka, pa bom dala največ ljubezni kar premore ta svet. Poimenovali so me Drava in postala sem simbol projekta Revitalizacija Evropske Amazonke.

Za mojo posvojitev se obrnite na Nevenko Lukić Rojšek na nevenka.roj@gmail.com ali na info@animals-matter.com.