V aprilu je nekaj slovenskih mest spet obredel italijanskih cirkus Medrano. V Mariboru se je 22.4. zbralo okrog 60 ljubiteljev živali iz več društev za zaščito in dobrobit živali, da bi protestirali proti cirkuškim predstavam s konji in psi, ki jih izvaja Medrano. Direktor cirkusa, ki je bil lani pravnomočno obsojen zaradi mučenja živali, je za medije izjavil, da psi niti živali niso. Nekaj otrok je ob pogledu na protestnike zavrnilo obisk cirkusa, na spletu pa so anonimneži zagnali prostaško gonjo proti tistim, ki so se zavzeli za cirkuške živali, pogosto hirajoče v nemogočih razmerah in izpostavljene mučenju in pohabljanju za zabavo in denar.

Verjetno marsikdo ne pomisli na njihovo trpljenje, ker zanj niti ne ve. Cirkusi se hitro premikajo iz kraja v kraj in ne dajo priložnosti obiskovalcem, da bi pogledali za kulise. Cirkuške živali so nenehno na poti, kar je za živali nasploh prej trpljenje kot veselje, tudi kadar potujejo veliko udobneje kot tiste v cirkusu. Med postanki pa so v stalnem stresu zaradi pogosto grobega urjenja (z biči, kljukami, elektrošoki) in številnih dolgotrajnih nastopov. Nekatere evropske države so deloma ali v celoti že prepovedale cirkuse z živalmi, npr. Švedska, Finska, Avstrija, Norveška, Belgija, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Češka, Estonija, Ciper, Madžarska, Poljska, Malta, Nizozemska, Danska, Španija, Irska, V. Britanija. Grčija je leta 2012 prepovedala vsakršno nastopanje divjih ali domačih živali.

Evropska veterinarska zveza je podala negativno mnenje k nastopanju divjih živalih v cirkusih.
Vse večje zavračanje cirkusov z živalmi ni brez razloga. Nizozemska študija iz leta 2008 je odkrila, da cirkuške živali v veliki večini sploh nikoli ne morejo na prosto, divje živali so večino časa priklenjene v povsem pretesnih kletkah.
Cirkuški tigri imajo v povprečju le 5 m2 prostora, sloni so v verigah po 17 ur dnevno.

Izvor cirkusa je v antičnem Rimu, kjer so se v okroglih arenah bojevali gladiatorji med seboj in z divjimi živalmi, ki so jih Rimljani za razvedrilo tako pobili več milijonov. Cirkusi, kot jih poznamo danes, krožijo že kakšnih 250 let, sprva z vozovi, zdaj s kamioni.
V času pred televizijo in poceni potovanji je razkazovanje ujetih živali v cirkusih privabljalo številne ljudi in zlasti otroke, saj je bila to edina priložnost videti v živo živali iz daljnih krajev.

Danes je cirkus, v katerem silijo nastopati živali ljudem v zabavo, nepotreben, nesmiseln, in predvsem odraz človeške brezbrižnosti in krutosti. Nobena cirkuška žival ne uživa v nastopanju, še manj v nasilnem urjenju in mučnem prevažanju iz kraja v kraj. Cirkus je še veliko hujša oblika zlorabe živali kot živalski vrt, zato bi morali cirkusi z živalmi biti nezaželeni povsod tam, kjer se ljudje štejejo za »civilizirane«. Cirkusi z živalmi ničesar je prispevajo k izobraževanju ljudi o živalih ali ohranjanju živalskih vrst, povzročajo samo veliko trpljenje živali, za zabavo in dobiček.

Če bi povprašali otroka, ali bi rad videl cirkus z živalmi, bi v otroški radovednosti verjetno odgovoril jaaaaa! Če bi mu pojasnili, kako te živali životarijo in da se bo v cirkusu naslajal nad trpljenjem nedolžnih živali, bi bil gotovo veliko manj navdušen. Ni pravično do otrok, da jih starši odpeljejo v cirkus za nekaj ur razvedrila, ne da bi jim povedali, kaj je cirkus v resnici. Ker pa morda nekateri starši niti sami ne vedo resnice o cirkusu, objavljamo ta zapis.

Avtorica članka
Cirila Toplak