Spremembe Zakona o zaščiti živali v javnosti upravičeno odpirajo številna vprašanja. Še posebej zato, ker posegajo v nekatere pomembne standarde zaščite živali, ki so bili v Sloveniji uvedeni šele pred kratkim. Ministrstvo za kmetijstvo je 24. septembra sporočilo, da novela še nastaja, da predlagane rešitve niso dokončne in da osnutek še ni pripravljen za javno objavo.
𝗣𝗮 𝗷𝗼 𝗶𝗺𝗮𝗺𝗼 𝗡𝗢𝗩𝗘𝗟𝗢 𝗭𝗭𝗭𝗶𝘃-𝗛.
Na ministra Janeza Ciglerja Kralja in vodstvo Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, gospo Bizjakovo, naslavljamo nekaj vprašanj:
𝗡𝗮 𝗸𝗮𝘁𝗲𝗿𝗶𝗵 𝘀𝘁𝗿𝗼𝗸𝗼𝘃𝗻𝗶𝗵 𝗽𝗼𝗱𝗹𝗮𝗴𝗮𝗵 𝗦𝗹𝗼𝘃𝗲𝗻𝗶𝗷𝗮 𝘀𝗽𝗿𝗲𝗺𝗶𝗻𝗷𝗮 𝗮𝗹𝗶 𝗼𝗱𝗽𝗿𝗮𝘃𝗹𝗷𝗮 𝘂𝗸𝗿𝗲𝗽𝗲, 𝗸𝗮𝘁𝗲𝗿𝗶𝗵 𝗻𝗮𝗺𝗲𝗻 𝗷𝗲 𝗯𝗶𝗹 𝗶𝘇𝗯𝗼𝗹𝗷š𝗮𝗻𝗷𝗲 𝗱𝗼𝗯𝗿𝗼𝗯𝗶𝘁𝗶 ž𝗶𝘃𝗮𝗹𝗶?𝗢𝗕𝗩𝗘𝗭𝗡𝗢 Č𝗜𝗣𝗜𝗥𝗔𝗡𝗝𝗘 𝗠𝗔Č𝗞 – 𝗭𝗔𝗞𝗔𝗝 𝗕𝗜 𝗢𝗗𝗣𝗥𝗔𝗩𝗟𝗝𝗔𝗟𝗜 𝗨𝗞𝗥𝗘𝗣, 𝗞𝗜 𝗣𝗢𝗩𝗘Č𝗨𝗝𝗘 𝗢𝗗𝗚𝗢𝗩𝗢𝗥𝗡𝗢𝗦𝗧 𝗟𝗔𝗦𝗧𝗡𝗜𝗞𝗢𝗩?
Veljavni zakon določa, da morajo biti od 1. januarja 2027 vse lastniške mačke označene z mikročipom in vpisane v Centralni register hišnih živali.
Še julija letos je UVHVVR sama pojasnjevala, da označitev in registracija mačk omogočata zanesljivo identifikacijo živali in lastnika, učinkovitejše ukrepanje ob izgubi ali zapustitvi živali ter prispevata k zmanjševanju števila zapuščenih mačk.
Kaj točno moti gospo Bizjakovo in gospoda Cigler Kralja?
Ker sedaj odpravljajo ali bistveno omejujejo ta ukrep, želimo vedeti:
Kaj se je v nekaj mesecih strokovno spremenilo?
Katera nova strokovna analiza je pokazala, da označevanje mačk ni več potrebno?
Kako namerava država brez učinkovite sledljivosti zmanjševati število zapuščenih mačk ter stroške njihove oskrbe?
Bodo kmetje in neodgovorni skrbniki, preden bodo delili mačje mladiče, kot bombone, le te pred oddajo peljali registrirat in čipirat?
Novi lastniki namreč nimajo obveze čipirati.
Norost. Nihče ne bo registriral mačk. Pesek v oči, kot smo ga vajeni …
𝗥𝗘𝗝𝗔 𝗞𝗢𝗞𝗢Š𝗜 𝗡𝗘𝗦𝗡𝗜𝗖 𝗩 𝗞𝗟𝗘𝗧𝗞𝗔𝗛 – 𝗭𝗔𝗞𝗔𝗝 𝗣𝗢𝗗𝗔𝗟𝗝Š𝗘𝗩𝗔𝗧𝗜 𝗢𝗕𝗗𝗢𝗕𝗝𝗘, 𝗞𝗜 𝗣𝗢𝗠𝗘𝗡𝗜 𝗡𝗔𝗗𝗔𝗟𝗝𝗘𝗩𝗔𝗡𝗝𝗘 𝗦𝗟𝗔𝗕Š𝗜𝗛 𝗣𝗢𝗚𝗢𝗝𝗘𝗩 𝗥𝗘𝗝𝗘?
Ker se dodatno podaljšuje obdobje za odpravo reje kokoši nesnic v kletkah, pričakujemo objavo strokovnih in ekonomskih razlogov za takšno odločitev.
Sedanji ukrep, ki je bil sprejet z namenom izboljšanja pogojev reje živali podpira velika večina (94%) prebivalstva.
Stranka NSi, iz katere prihaja minister, se je pred volitvami zavzemala za odpravo tega ukrepa, reje v kletkah.
Ali so lagali volivcem?
Zakaj se sedaj minister Cigler Kralj prioritetno ukvarja z interesi peščice rejcev (cca 30 kmetij)?
Podaljšanje obdobja za odpravo reje kokoši nesnic v kletkah popolnoma razvrednoti ukrep in podaljšuje trpljenje živali.
Ali minister in direktorica UVHVVR, ki je veterinarka po izobrazbi, ne razumeta, da zaščita živali spada pod njun resor in da živali čutijo bolečino in stisko?
Reja kokoši nesnic v obogatenih kletkah je že prepovedana v Avstriji, Luksemburgu in Nemčiji, Češka pa jo prepoveduje z letom 2027.
Tudi Evropska komisija pripravlja spremembo zakonodaje EU s ciljem postopne odprave kletk. Če država meni, da rejci potrebujejo dodatno pomoč, naj jim jo zagotovi. Podaljševanje slabšega standarda dobrobiti živali pa ne bi smelo biti nadomestilo za ustrezno kmetijsko politiko.
Koliko rejcev bi bilo s podaljšanjem v Sloveniji dejansko zajetih? Kakšna pomoč jim je bila oziroma jim bo na voljo za prilagoditev?
In predvsem: zakaj naj bi bilo breme prilagoditve ponovno preneseno na živali?
𝗞𝗔𝗦𝗧𝗥𝗔𝗖𝗜𝗝𝗔 𝗣𝗨𝗝𝗦𝗞𝗢𝗩 𝗕𝗥𝗘𝗭 𝗔𝗡𝗘𝗦𝗧𝗘𝗭𝗜𝗝𝗘 𝗜𝗡 𝗔𝗡𝗔𝗟𝗚𝗘𝗭𝗜𝗝𝗘? 𝗩𝗦𝗔𝗝 𝗧𝗨𝗞𝗔𝗝 𝗦𝗘 𝗨𝗣𝗢Š𝗧𝗘𝗩𝗔 𝗦𝗧𝗥𝗢𝗞𝗢.
Od 1. januarja 2026 je v Sloveniji kirurška kastracija pujskov do sedmega dne starosti dovoljena le ob uporabi anestezije in analgezije.
Ne gre za ukrep brez strokovne podlage. Ministrstvo za kmetijstvo je ob njegovem sprejetju samo poudarilo, da odločitev temelji na načelih sodobne veterinarske stroke in znanstvenih dokazih, po katerih tudi novorojeni pujski med kirurško kastracijo doživljajo izrazito akutno bolečino in stres, ne glede na njihovo starost.
𝗣𝗦𝗜 𝗣𝗢𝗡𝗢𝗩𝗡𝗢 𝗡𝗔 𝗣𝗥𝗜𝗩𝗘𝗭𝗨?
Od 11. novembra 2025 v Sloveniji ni več dovoljena trajna namestitev psov na privezu. UVHVVR je ob uveljavitvi prepovedi sama opozorila, da so psi družabne živali, ki potrebujejo gibanje in socialne stike, ter da dolgotrajno privezovanje lahko povzroča poškodbe, vedenjske motnje in druge težave.
Slovenija s takšno ureditvijo ni osamljen primer. Prepoved oziroma zelo strogo prepoved privezovanja psov poznata tudi Avstrija in Nemčija. V Avstriji zakon določa, da psov ni dovoljeno imeti na verigi ali v drugem privezanem stanju, pri čemer so posebej določene situacije, ki se ne štejejo za takšno rejo. Nemška uredba o zaščiti psov prav tako določa, da psov ni dovoljeno imeti privezanih, razen v ozko določenih okoliščinah, povezanih predvsem z dejavnostjo, za katero je pes usposobljen ali se usposablja.
Tudi strokovna skupina EU Platform on Animal Welfare je ugotovila, da ima večina držav članic EU že pravne določbe, ki prepovedujejo stalno privezovanje oziroma stalno omejevanje psov brez ustrezne možnosti gibanja. Kot problem takšnega privezovanja izpostavlja pomanjkanje gibanja in socialnega stika ter omejevanje naravnega vedenja, kar negativno vpliva na zdravje in dobrobit psov. Ker se ponovno uvajajo verige, sicer pod določenimi pogoji (dovoljeno vodoravno vodilo, če je vodilo dolgo najmanj 5 metrov, čeje najmanj 2 metra nad tlemi, če privez omogoča najmanj 4 metre gibanja v obe stranski smeri, pes mora imeti najmanj enkrat dnevno zagotovljen izpust ali sprehod,kot da je to mogoče dokazati ?
Psi na kmetijskih gospodarstvih bodo lahko zaradi varovanja ljudi, živali in premoženja privezani ponoči, med sončnim zahodom in sončnim vzhodom.
Zanje je predvideno daljše vodoravno vodilo, najmanj 10 metrov, in najmanj 5 metrov gibanja v obe stranski smeri.
Posebej pomembno je, da izjema za pse, rojene pred 1. januarjem 2027, nima določenega končnega datuma. Praktične težave posameznih skrbnikov je mogoče reševati z ustreznimi rešitvami in razumno opredeljenimi izjemami. Ne smejo pa postati razlog za ponovno sistemsko dopuščanje trajnega življenja psov na verigah oziroma privezih in s tem za znižanje že doseženega standarda njihove dobrobiti. Kot veterinarko bi morala direktorico UVHVVR, gospo Bizjak, zanimati predvsem dobrobit živali.
𝗞𝗔𝗝 𝗕𝗢 𝗭 𝗭𝗔𝗩𝗘𝗧𝗜ŠČ𝗘𝗠 𝗭𝗔 𝗞𝗢𝗣𝗜𝗧𝗔𝗥𝗝𝗘?
Posebno zaskrbljenost vzbuja ustavitev aktivnosti za vzpostavitev zavetišča za odvzete, zanemarjene in trpinčene kopitarje, za katerega so se rešitve v Sloveniji že pripravljale. Kopitarji niso le klavna živina, kot jih je v medijih predstavila direktorica UVHVVR, gospa Bizjak, ampak za mnoge predstavljajo plemenite živali.
Takšni specializirani centri v Evropi niso nič novega. V Italiji deluje s strani Ministrstva za zdravje priznan center Italian Horse Protection, namenjen tudi kopitarjem, ki so bili uradno odvzeti zaradi trpinčenja, kjer jim zagotavljajo fizično in psihološko rehabilitacijo. V Avstriji in drugih evropskih državah deluje mreža Gut Aiderbichl, v Združenem kraljestvu pa imajo organizacije, kot sta World Horse Welfare in Redwings, specializirane centre za reševanje, zdravljenje, rehabilitacijo in odgovorno ponovno namestitev kopitarjev.
Odvzem živali ne sme pomeniti zgolj premestitve iz enega hleva v drugega in čim hitrejše prodaje. Trpinčena ali zanemarjena žival potrebuje zdravljenje, rehabilitacijo, čas in nato preverjen varen dom. Zato ministrstvo sprašujemo: zakaj se je ustavil projekt zavetišča?
Kako bo zagotovila, da odvzeti kopitarji ne bodo ponovno končali v neustreznih razmerah ali postali zgolj predmet nadaljnje prodaje?
𝗞𝗝𝗘 𝗦𝗢 𝗘𝗩𝗥𝗢𝗣𝗦𝗞𝗜 𝗦𝗧𝗔𝗡𝗗𝗔𝗥𝗗𝗜?
Slovenija je v zadnjih letih naredila pomembne korake na področju dobrobiti živali. Sprejeti so bili ukrepi, ki so sledili sodobnim strokovnim spoznanjem in smeri razvoja zaščite živali v Evropi. V njihovo pripravo je bilo vloženega veliko strokovnega dela, usklajevanja in prizadevanj za izboljšanje položaja živali. Predlagana novela ne prinaša niti enega ukrepa za izboljšanje dobrobiti živali. Spremembe niso ukrepi, ki bi pomenili napredek na področju zaščite živali. Pomenijo zniževanje že doseženih standardov in vračanje nazaj.
Pri tem bodo posledice takšnih odločitev nosile živali: kokoši z daljšim življenjem v kletkah, psi na privezih, zapuščene in neoznačene mačke ter odvzeti kopitarji brez sistema, ki bi jim zagotavljal zdravljenje, rehabilitacijo in varen nadaljnji dom.
Zakon o zaščiti živali ni zakon o tem, koliko zaščite živali smo pripravljeni opustiti zaradi interesov ljudi. Njegov namen mora biti preprečevanje trpljenja in izboljševanje njihove dobrobiti.
Napredek pomeni standarde zaščite živali izboljševati. Odpravljati ukrepe, ki preprečujejo bolečino, trpljenje, zanemarjanje in zapuščanje živali, pa ni napredek temveč korak nazaj.
