V Albaniji se danes odvija eden najpomembnejših okoljskih bojev v Evropi. Na tisoče državljanov, naravovarstvenikov, znanstvenikov in mladih je stopilo na ulice, da bi zaščitili območje Vjosa–Narta in otok Sazan pred načrtovanimi megaprojekti luksuznega turizma. Ne borijo se zgolj za košček obale. Borijo se za nekaj veliko večjega – za pravico prihodnjih generacij do neokrnjene narave.
Reka Vjosa velja za zadnjo veliko evropsko divjo reko. Stoletja je oblikovala eno najdragocenejših delt in mokrišč na Jadranu. Ob njenem izlivu leži laguna Narta, ki je raj za ptice selivke, flaminge, pelikane in številne druge vrste, ki so odvisne od tega občutljivega ekosistema. Območje je mednarodno prepoznano kot eno najpomembnejših mokrišč na Balkanu in eno ključnih zatočišč za ptice na selitveni poti med Evropo in Afriko.
V laguni Narta prezimuje več deset tisoč ptic, med njimi tudi okoli 3.000 flamingov. To ni le naravni biser Albanije, ampak naravna dediščina vse Evrope.
Nedaleč stran leži otok Sazan, del zaščitenega morskega narodnega parka. Zaradi desetletij omejenega dostopa se je tam ohranila izjemna biotska raznovrstnost. Obalne pečine, podvodni habitati in morski ekosistemi predstavljajo zatočišče številnim redkim vrstam, med njimi tudi sredozemski medvedjici, eni najbolj ogroženih morskih sesalcev na svetu.
Prav na teh območjih pa investitorji načrtujejo gradnjo ogromnih luksuznih turističnih kompleksov, marin, vil in hotelov. Projekti, povezani z investicijskim skladom Affinity Partners Jareda Kushnerja, zeta ameriškega predsednika Donalda Trumpa, naj bi bili vredni več milijard evrov. Zagovorniki projektov obljubljajo gospodarsko rast, nova delovna mesta in razvoj turizma. Nasprotniki pa opozarjajo, da bi šlo za nepopravljivo uničenje habitatov, sipin, mokrišč in obale, ki jih ni mogoče obnoviti.
Posebno zaskrbljenost povzroča dejstvo, da je Albanija leta 2024 spremenila zakonodajo o zaščitenih območjih in odprla vrata gradnji velikih turističnih objektov tudi tam, kjer so bile prej stroge omejitve. Okoljske organizacije opozarjajo, da se pod pretvezo razvoja rušijo dolgoletni naravovarstveni standardi.
Protesti, ki so zajeli Tirano in druga mesta, niso več samo okoljski protesti. Postali so simbol boja za javni interes, transparentnost in pravico ljudi, da odločajo o prihodnosti svoje države.
Narava, kot sta Vjosa in Narta, nima cene. Hotel lahko zgradimo kjerkoli. Toda divje reke, mokrišča, lagune in morski ekosistemi, ki so nastajali tisočletja, ko jih enkrat izgubimo, izginejo za vedno.
Zato je boj za Vjoso, Narto in Sazan mnogo več kot lokalna albanska zgodba. Je evropska zgodba. Je vprašanje, ali bomo v 21. stoletju še znali prepoznati vrednost neokrnjene narave ali pa bomo dovolili, da jo kratkoročni dobički spremenijo v še eno zasebno turistično destinacijo za peščico najbogatejših.
Albanski državljani danes svetu pošiljajo pomembno sporočilo: nekatere stvari morajo ostati divje, svobodne in dostopne vsem. Vjosa, Narta in Sazan so med njimi.
Vir fotografije je internet
