“Ob krizi narave, s katero se soočamo po vsem svetu, spoštovanje strogih pravil EU glede varstva narave še nikoli ni bilo bolj potrebno.”

Varstvo medveda in volka zagotavlja pravo EU v Direktivi o habitatih v Prilogi II (Živalske in rastlinske vrste v interesu Skupnosti, za ohranjanje katerih je treba določiti posebna ohranitvena območja) ter Prilogi IV (Živalske in rastlinske vrste v interesu Skupnosti, ki jih je treba strogo varovati).

Volk in medved štejeta med prvine biotske raznovrstnosti, namen varovanja katere je ohranitev naravne dediščine, k čemur zavezuje tako državo kot lokalne skupnosti tudi 73. člen Ustave Republike Slovenije.

21.1.2020 smo bili prisotni na sestanku z Evropsko Komisijo (EK) na temo upravljanja z veliki zvermi, 22.1.2020 pa smo se udeležili neuradnega sestanka z EK in nevladnimi organizacijami. Na uradnem sestanku so predstavniki Direktorata za naravo Evropske Komisije predstavili cilje habitatne direktive glede velikih zveri in njihov pogled na problematiko (EK).

Spomnimo, da je takoj po sprejemu Zakona o interventnem odvzemu osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave, ki je bil sprejet 20. 6. 2019, predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji poslalo pismo slovenski vladi, v katerem izražajo zaskrbljenost glede ujemanja zakona z evropsko zakonodajo s področja varovanja habitatov. Vlado so spomnili, da bo v kratkem objavljena razsodba Vrhovnega sodišča EU, ki na pobudo Višjega sodišča na Finskem pripravlja interpretacijo člena v Habitatni direktivi o izjemah, ki dovoljuje nadzor velikih zveri z odlovom. Medtem je Vrhovno sodišče EU že razsodilo v korist zaščite volkov, ta razsodba pa pomeni pravno prakso za celotni evropski prostor in je za vse države članice enotna rešitev.

Evropska komisija je izrecno poudarila previdnostni pristop, ki je temeljno načelo evropske okoljske politike in določa, da v primeru dvoma prevlada korist varstva okolja pred drugimi interesi.

Tako kot Vrhovno sodišče EU z razsodbo v korist ogroženim vrstam je tudi EK na sestanku potrdila stroga pravila varovanja ogroženih vrst. Volkovi so dolga desetletja v Evropi veljali za močno ogroženo vrsto, pri nas so za nekaj časa izginili. Zaradi mednarodne zaščite in večje javne ozaveščenosti populacija volka počasi okreva na številnih območjih celine. A je populacija volka, tako kot populacija medveda, še vedno ogrožena tudi v Sloveniji.

V skladu z Direktivo o habitatih lahko države članice v namene upravljanja s populacijo volka izdajo dovoljenje za lov na volka samo v primeru, ko in če izpolnjujejo številne zahtevane pogoje. Države ne morejo izsiliti nobenega odstopanja od zahtev direktive in ne morejo dovoliti namernega ubijanja zavarovanih vrst. Da bi se uvrstil v pravni red mora biti cilj odredbe o odstopanju jasno in natančno utemeljen. Dokazati je treba, da cilja ni mogoče doseči z drugimi sredstvi.

Evropska unija je sprejela Direktivo o habitatih z namenom, da prepreči izgubo biotske raznolikosti in ublaži upade številčnosti populacij zavarovanih živalskih vrst. Tako rjavega medveda in volka v svojem 12. členu uvršča med strogo varovane vrste in obenem prepoveduje poseganje v populacijo zavarovanih živalskih vrst. Državam članicam Direktiva nalaga, da vzpostavijo strog režim varstva, ki med drugim prepoveduje vse oblike namernega ujetja in ubijanja zavarovanih živalskih vrst v naravi ter njihovo namerno vznemirjanje. V 16. členu so določene izjeme, ki dopuščajo poseganje, če ni druge zadovoljive možnosti in če odstopanje od popolnega zavarovanja ne škoduje vzdrževanju ugodnega stanja ohranjenosti populacij. Jasno določa, da je treba pred vsakim posamičnem odstrelom izkoristiti vse druge možnosti pri reševanju problematike obstoja obeh vrst.

Iz primerov po vsej Evropi vemo, da se volkovi vračajo v nekdanje habitate. Mnoge različne študije po svetu, Evropi in v Sloveniji so pokazale, da ima pobijanje volkov nasprotni učinek od želenega. Poleg tega dopuščanje odstrela volkov ne vodi k trajnostnemu sožitju, sploh pa ne pod pretvezo družbene nesprejemljivosti. Primerne električne ograje, pastirski psi, nočne ograje in celo pastirji so ključ za premik naprej, kar je s svojim zgledom potrdil tudi primer spodnje Saške, kjer so z uvedbo zaščitnih ukrepov uspeli minimizirati škodo s strani volka nad rejnimi živalmi.

Evropa si bo skupaj prizadevala za sožitje ljudi z velikimi zvermi, kjer so rejne živali učinkovito zaščitene, in za dosego tega cilja državam članicam zagotavlja finančno in druge podpore.

Evropska komisija je izpostavila primerno zaščito rejnih živali kot ključ do sobivanja z naravo. Pravilno varovanje in upravljanje s čredo ne zaščiti rejnih živali samo pred plenilci, temveč tudi pred ekstremnimi vremenskimi vplivi, boleznimi in poškodbami. Praksa varovanja rejnih živali je stara več stoletij in je tradicija na številnih gorskih območjih v Evropi. Vendar pa je na območjih, kjer so plenilci sčasoma izginili, izginilo tudi znanje o pašništvu in primernem varovanju pašnih živali. Na številnih območjih, kamor se danes volk, medved, ris in zlati šakal vračajo, se morajo ljudje ponovno poučiti in uporabljati učinkovite načine varovanja in upravljanja z rejnimi živalmi.

Za učinkovito izvajanje ukrepov zaščite rejnih živali na območjih pojavljanja medveda in volka se je EK odločila, da bo državam članicam v celoti povrnila stroške zaščite rejnih živali. Države članice lahko zdaj zahtevajo povračilo 100% stroškov za pripravo in ukrepe sobivanja, da bi se lažje in hitreje prilagodile na vrnitev velikih zveri v Evropo. Kmetje in rejci prejmejo polno nadomestilo za naložbe v zaščitne ukrepe in povračilo škode, ki jo povzročijo velike zveri, na primer volkovi in medvedi, pa tudi šakali. Poleg tega prejmejo kmetje polno nadomestilo tudi za posredne stroške. Ta odločitev je velika naložba v pomoč ljudem pri prilagajanju na nove okoliščine. Rejcem bo EK povrnila celoten vložek pri gradnji električnih ograj, pri nakupu primernih pastirskih psov, ipd. Države članice lahko zdaj v celoti krijejo vse veterinarske stroške za nego od velikih zveri poškodovanih rejnih živali ter tudi za iskanje in reševanje pogrešanih rejnih živali.

EK omogoča pridobitev polnega nadomestila kmetom in rejcem za zaščitne in preventivne ukrepe, a je od vsake posamezne države članice EU odvisno, kako bo izkoristila to možnost in se zavzela za polno 100 % nadomestilo rejcem, ki se ukvarjajo z živinorejo na področju velikih zveri, ter rejcem na območjih, kjer obstaja možnost pojava velikih zveri. Sredstva bodo na voljo prek Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in skladov državnih pomoči.

Rejci zahtevajo poboj volkov (na sestanku smo lahko slišali tudi predlog Evropski Komisiji s strani predstavnika rejcev: »Nič volkov, nič škode«) zaradi škode, ki jo lahko povzročijo velike zveri, zlasti volk nad preslabo zaščitenimi rejnimi živalmi – vendar pa je ta škoda zanemarljiva v primerjavi z drugimi izgubami v živinoreji.

Brez potrebne podpore vlade napadi volkov na slabo zaščitene rejne živali in škandalozno poročanje v medijih vplivajo na negativni odnos javnosti do velikih zveri. V nekaterih primerih to vodi v povečan krivolov. Vlada bi morala podpreti sobivanje ljudi in velikih zveri s pravočasnimi in poučnimi informacijami, z nadomestili za zaščitne ograje za zaščito rejnih živali, z nadomestili za od volka napadene rejne živali, predvsem pa s spodbujanjem pašništva z uporabo pastirjev in pastirskih psov – slednji ukrep se je v praksi izkazal kot najbolj učinkovit.

Zaščita rejnih živali je torej ključna za zmanjšanje konflikta med rejci in velikimi zvermi. Trditev, da so zaščitni ukrepi predragi in je odstrel velikih zveri bolj učinkovit, je postala nerelevantna. Številne študije so pokazale, da dovoljenje za lov dejansko povečuje krivolov, kar povzroča veliko težav pri zaščiti ogroženih vrst. Ustrezni ukrepi za zaščito živine pa so se izkazali učinkovitejši od rednega odstrela volkov.

Društvo za dobrobit živali Anima bo še naprej ozaveščalo javnost o velikih zvereh v Sloveniji in v Evropi. Ustrezna zaščita rejnih živali se je pokazala za najučinkovitejšo rešitev današnjih izzivov sobivanja z velikimi zvermi in razvoja pašništva na območjih, kjer živijo velike zveri ali na območjih, kjer obstaja možnost, da se znova naselijo. Zaščita je mnogo bolj učinkovita od odstrela volkov. Konflikt človek-velike zveri lahko skupaj minimiziramo skozi bolj ozaveščeno in informirano družbo ter tako preprečimo tudi konflikte med ljudmi glede upravljanja z divjimi zvermi.

Kmetje so zahtevali odstranitev vseh volkov iz svojega okolja, niso pa povedali, da ne izvajajo ustreznih zaščitnih ukrepov. Pripomnili so, kako travmatično je za otroke, ko vidijo od volka uplenjeno domačo žival, ki so jo imeli radi – niso pa povedali, da te domače živali, ki so jo imeli radi, niso ustrezno zaščitili pred napadom volka in da bi ta uboga domača žival končala v klavnici, po možnosti v domačem gospodinjstvu, pred očmi otrok, saj je namenjena za hrano človeku.

Lovci so trdili, da se je populacija medveda in volka tako povečala, da lahko ogrozi biodiverziteto in ljudi. Niso pa povedali, da vsako leto pobijejo več jelenjadi in srnjadi, ki je hrana volku, in kako se spodbuja živinoreja prav na področju volka in medveda. Ministrstvo za kmetijstvo je znova namenilo 20 milijonov za podporo rejcem, ki redijo travojede živali. Seveda niso povedali, kako krmijo medvede in jih imajo za dober zaslužek in bogato trofejo. Pa smo povedali mi. V letu 2018 so lovci odstrelili 74.119 divjadi. Populacija velikih zveri pa je štela okoli 845 osebkov (volkovi, medvedi brez mladičev in risi). Lovci medvede redno krmijo na mrhoviščih in ostalih krmiščih, ki so preblizu naselij. Medved je zaželena trofeja, medvedje meso sodi v vrh gastronomske ponudbe, posebna specialiteta so medvedje šape, medvedji in volčji kožuh prodajo, lovski turizem je zelo dobičkonosen.

Evropska Komisija je poudarila, da medved in volk nista plenilca človeka, da napad volka na človeka v zadnjih 100 letih ni bil zabeležen nikjer v Evropi.

Odlok o ukrepu odvzema osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave za obdobje do 30. septembra 2020 torej nikakor in v ničemer ni v skladu s Habitatno direktivo. Odlok 2020 predvideva odstrel 175 medvedov in 7 volkov za leto 2020 . Vlada je tudi v njem poskusila opravičiti odstrel prav z evropsko Habitatno direktivo, v delu, kjer slednja naslavlja »družbeno sprejemljivost« sobivanja z medvedom in volkom, a družbena nesprejemljivost ni bila nikoli dokazana. Pravzaprav smo dokazali prav nasprotno, s 14.000 podpisi državljanov proti izvajanju interventnega zakona, ki je bil izsiljen z manj kot 3.000 podpisi rejcev in lovcev.

Evropsko Komisijo smo opozorili, da ugotavljamo, da je Vlada RS povsem ignorirala poziv Evropske komisije, čeprav je področje varovanja zaščitenih živalskih vrst pomemben del okoljske politike, ki ne more biti zgolj državna domena.

Društvo za dobrobit živali AniMa

Leave a Reply

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja