Maribor, 16.6.2025
Ob nedavni objavi Občine Maribor,
Zakaj jih ne smem hraniti, če pa imajo tako radi kruh? ➡️ , ̌ ?
ki opozarja na škodljivost hranjenja labodov s kruhom, se kot prostovoljci in opazovalci narave popolnoma strinjamo z dejstvom, da labodi niso hišni ljubljenčki, temveč divje ptice, ki jih hranjenje s človeško hrano dolgoročno ogroža. A ob tem opozarjamo, da težava ni le v tem, s čim jih hranimo, ampak predvsem kje naj bi si v urbaniziranem okolju sploh poiskali hrano.
Urbanistično preoblikovanje Lenta, ki je s prenovo prineslo betoniranje skoraj celotne brežine reke Drave, je labodom močno zožilo življenjski prostor. V naravi so labodi rastlinojede ptice, ki se prehranjujejo z vodnim in obvodnim rastjem. Toda kaj se zgodi, ko jim vzamemo dostop do tega rastja in jim ponudimo – beton?
Na območju Lenta so trenutno prisotne tri labodje družine, vsaka z jasno izraženim teritorijem. Največja družinica z osmimi mladiči se zadržuje na ozkem pasu ob novi brvi in t. i. »plaži«. To je edini del, kjer še najdejo približno primeren dostop do vode in nekoliko naravne podlage. Levo in desno jih namreč izganjata drugi dve družini. Teritorialnost labodov je dobro znana – a očitno ne vsem. Sprašujemo se: Ali zaposleni na Odboru za urejanje prostora, varstvo okolja in varstvo narave sploh poznajo naravne potrebe labodov, njihovo obnašanje in dinamiko v prostoru, ki ga (so)upravljajo?
V trenutnih razmerah ima največja družina najmanj možnosti za prehranjevanje. Njihov naravni vir hrane je uničen, prostora za umik ni. Mladiči pa potrebujejo veliko hranil. Čeprav ne zagovarjamo hranjenja s kruhom, menimo, da bi lahko občane osveščali tudi o bolj primernih oblikah začasnega hranjenja, kot so koruza, solata ali semena, dokler jim kot mesto ne omogočimo ponovne dostopnosti do naravnih virov.
Zato znova pozivamo Občino Maribor, da poleg osveščevalnih kampanj o prepovedi hranjenja tudi aktivno uredi naravni nasip in omogoči tem pticam varno zatočišče, dostop do hrane in prostor za počitek.
Če si – kot je bilo zapisano – vsi želimo dobro za labode, potem je treba storiti več kot deliti grafike na družbenih omrežjih.
Potrebno je poslušati stroko, sodelovati z ljudmi na terenu in začeti obnavljati naravo tam, kjer smo jo sami odvzeli.