24. septembra so blizu Pivke našli mrtvo volkuljo, ki so jo spremljali v projektu Carnivora Dinarica. Volkulja je bila del znanstveno raziskovalnega programa in je imela ovratnico, preko katere spremljajo raziskovalci premikanje volkov. Pravijo, da je bila ustreljena – ubita v krivolovu. To je že tretji primer nezakonitega odstrela volka v zadnjem letu; za nobenega doslej še ni nihče odgovarjal.

Z uporabo radijskih ovratnic poskušajo znanstveniki razvozlati zakaj se volkovi podajajo na dolge poti, kje se zadržujejo ter druge informacije. O tem imajo mešane občutke. Po eni strani naj bi bile koristne, če se denimo skuša preprečiti, da se volk vedno znova namenoma približuje rejnim živalim ali ljudem. Tako lahko zagotovo vemo kateri osebek to počne. Radijske frekvence uporabljajo za hitrejše iskanje volkov. Prav tako lahko tehnologijo izkoristijo lovci za hitrejše iskanje volkov, kar v Sloveniji postaja praksa, saj so vedno znova v krivolovu ubiti prav z ovratnico označeni volkovi. »Nerodni aparati za hitrejše iskanje volkove motijo in vplivajo na njihovo vedenje. Ker so volkovi prvotne ovratnice vedno znova zgrizli, so znanstveniki razvili radijske jeklene ovratnice. Ker so tudi te pregrizli, so jih opremili z bodicami. Koliko spoštovanja in dostojanstva smo pripravljeni priznati volkovom, ki jih znanstveno preučujemo? So informacije vredne poseganja v življenje divje živali? Kje se bomo ustavili?« (Elli H. Radinfer, nemška raziskovalka volkov)

Dogodki v zadnjem letu dokazujejo to, kar so dokazali že v drugih državah kot npr. na Finskem, da povečano dovoljenje za odstrel poveča tudi stopnjo krivolova. Na primeru finske raziskave se je pokazalo, da za krivolov ni razlog materialna oz. finančna korist, ampak kljubovanje evropski politiki zaščite velikih zveri. Krivolov na volkove in medvede izvajajo lovci in so podprti s strani ruralne javnosti. Podoben vzorec kaže raziskava opravljena na Norveškem in Švedskem, kjer ruralno prebivalstvo tako kot pri nas kaže večjo toleranco do krivolova velikih zveri. Prav tako se podoben vzorec kaže v raziskavah opravljenih v Združenih državah Amerike – krivolov na volkove izvajajo lovci s podporo ruralne javnosti, predvsem rejcev (ki so prav tako lovci).

Povečanje dovoljenj za lov je pogosto najlažja in najbolj priljubljena rešitev, ki jo spodbujajo politiki, predvsem ministri za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in ministri za okolje in prostor, vendar lahko hitro razveljavi večletna prizadevanja za zaščito vrst, ki so bile nekoč na robu izumrtja zaradi pretiranega lova.

Uvrstitev velikih zveri med lovne vrste (volk, medved, šakal, ris) ne pripomore k zmanjšanju krivolova. Razlog za to je pri volku razbitje tropa in posledično manjša uspešnost ulova divjih živali, kar jih prisili, da napadejo rejne živali. V Skandinaviji so dokazali, da ima krivolov negativen vpliv na uspešnost obnavljanja populacij volkov – vpliva na izolacijo populacij in s tem na večjo možnost razmnoževanja v ožjem sorodstvu, saj onemogoča prehajanje volkov.

Zaradi strahu pred napadi na domače živali in s tem finančne škode ter strahu za svoje življenje ima človek do volka marsikdaj negativen oziroma celo sovražen odnos kljub temu, da v Evropi v zadnjih 100 letih še ni bilo primera, ko bi volk ogrozil človekovo življenje. Takšen odnos lahko preko krivolova in zahtev po povečanem legalnem odstrelu ogrozi stanje njihove populacije, še posebej na področjih, kjer je bil odsoten več desetletij. Generalno gledano se stanje volka na območju Evrope izboljšuje, vendar je bilo še pred desetletji drugače. Dolgoletna nasprotovanja, poskusi iztrebljanja in spreminjanja habitata so pripeljali do tega, da so volkovi izginili iz skoraj celotnega dela stare celine.

Iz primerov po vsej Evropi vemo, da se volkovi vračajo v nekdanje habitate. Mnoge različne študije po svetu, v Evropi in Sloveniji so pokazale, da ima pobijanje volkov nasprotni učinek od želenega. Poleg tega dopuščanje odstrela volkov ne vodi k trajnostnemu sožitju, sploh pa ne pod pretvezo družbene nesprejemljivosti. Primerne električne ograje, pastirski psi, nočne ograje in celo pastirji so ključ za premik naprej, kar je s svojim zgledom potrdil tudi primer spodnje Saške – tam so z uvedbo zaščitnih ukrepov uspeli minimizirati škodo s strani volka nad rejnimi živalmi.

Zaščita rejnih živali je torej ključna za zmanjšanje konflikta med rejci in velikimi zvermi. Trditev, da so zaščitni ukrepi predragi in je odstrel volkov bolj učinkovit, je postala nerelevantna, ker so od leta 2018 vsi preventivni ukrepi in škoda kriti s strani Evropske komisije, od vsake države članice pa je odvisno, kako se bo za to financiranje zavzela. Številne študije so pokazale, da dovoljenje za lov dejansko povečuje krivolov, kar povzroča veliko težav pri zaščiti ogroženih vrst. Ustrezni ukrepi za zaščito živine pa so se izkazali učinkovitejši od rednega odstrela volkov.

Za odstrel ogroženih vrst živali, ki jih je prepovedano loviti, 342. člen kazenskega zakonika predvideva denarno kazen ali zapor do dveh let. Najditelj trupla obvesti o tem policijo, ki prevzame truplo in začne preiskavo suma storitve kaznivega dejanja nezakonite usmrtitve prostoživeče živali ter o izsledkih obvesti tožilstvo. V praksi nato storilci ne dobijo niti vzgojne denarne kazni. Lanskega junija npr. so novogoriški policisti ugotovili, da je lovec nezakonito ubil volkuljo. Policija je o dogodku obvestila preiskovalno sodnico okrožnega sodišča in okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici, a ti v okviru preiskave niso ugotovili znakov kaznivega dejanja, saj je lovec volka zamenjal za šakala ali psa. Šakal je prav tako ogrožena vrsta, v Sloveniji pa so vsi psi lastniški. In človek, ki razpolaga z orožjem ter strelja svobodno živeče živali po naših gozdovih, bi moral poznati razliko med volkom, šakalom in psom. Prav tako bi moral poznati zakone. O etiki in morali pa bi lahko napisali ločen članek.

Društvo za dobrobit živali AniMa

Fotografija je simbolična

Leave a Reply

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja