Lovci se z lovstvom ukvarjajo zaradi zabave ali koristoljubja, medtem ko nas prepričujejo, da skrbijo zgolj za naravo in za populacijo živali. Od turističnega lova se lahko v njihove blagajne nateče tudi po več sto tisoč evrov na leto. Z mrtvim medvedom se da odlično zaslužiti, čeprav sodi v Evropi med ogrožene vrste.

V Sloveniji imamo kar tri večje ponudnike divjačine, ki ponujajo tudi medvedje meso: štajerski Gozdič, dolenjski Meglen (znan po medvedjih šapah) in škofjeloški Nimrod, (drugi največji ponudnik divjačine v Evropi). Vsi trije so povezani z Lovsko Zvezo (LZS) in Zavodom za gozdove (ZGS). Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) pripravlja načrt za upravljanje divjadi in vsako leto predvidi veliko večji odstrel kot leto poprej. Za ZGS je namreč pomembna predvsem proizvodna funkcija gozda in ga druge funkcije ne zanimajo kaj dosti. Poleg lesa pa v proizvodno funkcijo spadajo tudi gozdne živali.

Pri komuniciranju z mediji imajo pomembno vlogo predstavniki ZGS, saj jim rejci drobnice zaupajo bolj kot drugim, zato jih mediji kot vir informacij tudi zelo radi navajajo. Predstavniki ZGS pa večinoma širijo sporočila, ki utrjujejo status quo (povečanje odstrela kot rešitev konfliktov), namesto da bi posredovali ugotovitve stroke, ki za volkove in medvede ugotavlja, da je odstrel neučinkovita rešitev.

Le zakaj je medved v Sloveniji tako pogost lovski plen, čeprav ga varuje kup zakonov? Zato, ker predstavlja lovcu imeniten objekt za lovski šport. Zaradi varnosti lovca ga ustrelijo z varne razdalje iz lovskih prež. Domači in tuji lovci za medvedjo trofejo odštejejo od 2.500 do 6.000 EUR in več. Pri mrtvem medvedu je kožuh zdaleč največja vrednost, njegove tace so draga delikatesa. Medvedje meso sodi v vrh gastronomske ponudbe in je najdražja divjačina.

Medtem ko so lovci govorili o zaščiti medveda in tako upravičevali njegovo krmljenje, je bil njihov pravi cilj, da medved znova postane in ostane redna lovna divjad. V bližino naselij medveda privablja intenzivno krmljenje lovcev, ki medveda navajajo na lahko dostopno hrano, da bi ga lažje uplenili – medveda ustrelijo, ko pride po hrano.

Dopolnilno krmljenje je eden od razlogov za višjo stopnjo rasti populacije medvedov v Sloveniji. Krmljenje medveda skrajša obdobje zimskega počivanja, saj mu ni treba iskati hrane v naravi. Kar 40 % medvedje prehrane predstavlja krma, ki jo nastavi človek. Zmanjšanje krmljenja bi povzročilo upočasnitev rasti populacije medvedov na bolj naravno stopnjo, s čimer bi se zmanjšala gostota medvedov na nekem območju.

Ob pripravi Strategije upravljanja z medvedom do leta 2028 pa interesne skupine (poenostavljeno – lovci) trdijo, da krmljenje ne vpliva na porast populacije medveda in ko se soočijo z izsledki raziskav, ki so dokazale ravno nasprotno, z enim stavkom zaključijo: Krmljenje medveda je v Sloveniji tradicija (tudi suženjstvo in lov na sužnje je bila nekoč tradicija).

Krmljenje povzroča visoke koncentracije medvedov okoli krmišč in poveča možnost konfliktnih situacij z medvedi. Na krmiščih za medveda se hranijo tudi druge divje vrste živali, zato obstaja velika nevarnost, da se na krmiščih prenašajo bolezni med živalskimi vrstami.

Krmljenje pozitivno vpliva na plodnost medvedov, zaradi rednega krmljenja se zmanjša obseg gibanja medveda, saj ima stalni vir hrane. Priznani ameriški biolog in raziskovalec črnih medvedov Lynnom Rogers je potrdil, da so na njegovem trenutnem študijskem območju v Minnesoti medvedi, ki so dodatno krmljeni, v povprečju stari 3,4 leta, ko imajo prve mladiče. Na raziskovalnem področju, kjer medvedi uživajo samo hrano iz narave pa je povprečna starost medvedov, ki imajo prvič mladiče, 6,4 leta.

Vsako leto lovci medvedom zagotovijo umetno, nepotrebno obdobje hranjenja, ki traja dva meseca. Več kot dovolj je dokazov, da krmijo našo medvedjo populacijo s kalorično krmo tik pred zimsko hibernacijo, zato imajo mladiči večje možnosti preživetja zaradi večje koncentracije maščob. Medvedke imajo zaradi krmljenja mladiče, ko so mlajše. Zakaj torej lovci krmijo medvede? Zato da jih lahko več pobijejo.

Ni dvoma o učinkih krmljenja na povečanje populacije medveda. Najučinkovitejše reševanje konfliktov med človekom in medvedom, oziroma bistveno boljša alternativa kot poboji je, da se medvedom onemogoči dostop do visoko kalorične krmne hrane – za primer navajamo ameriško državo Minesotta, kjer so prepovedali krmljenje z medvedom in uvedle visoke kazni za kršitelje, s čemer se je zmanjšalo razmnoževanje medvedov, populacija medveda pa se je stabilizirala. Očitno narava lažje vzpostavi ravnovesje, kot lovci.

V letošnji februarski številki Lovec je predsednik Lovske zveze Lado Bradač podal antropocentrično obarvano izjavo, da gre v Sloveniji za velikansko povečanje populacije zveri, zato lovci in rejci skušajo še naprej z argumenti utemeljiti, da je ključ sobivanja le sprejemljiv konsenz, torej poboj vsaj četrtine populacije medveda prav vsako leto. Ko se konsenzi sprejemajo edino z odstrelom, se javnosti daje vtis, da je človek v središču vsega, populacijo medveda pa si lahko prireja, kakor mu pač odgovarja – brez da bi vsaj poskušal uporabiti preventivne ukrepe, ki so manj invazivni in bi omogočili sobivanje z medvedom.

Gospod Bradač poziva k več potrpljenja in poštenosti do lovcev, ki pobijajo medvede in zagotavlja, da bomo samo tako lahko naredili korak naprej. Korak kam? Pri ogrožanju populacije zavarovanih vrst se težko doseže konsenz s poboji, posebej če obstaja dejstvo, da je lovcu medved najimenitnejša lovna divjad zaradi svoje velikosti, lepote in krasne trofeje
.
Predsedniku lovske zveze novice iz Bruslja niso obetavne, zato bodo na LZS nadaljevali z aktivnostmi na ravni Slovenije in Evropske unije, da bi se medveda in volka premestilo med »manj zavarovane« vrste in bi postale lovna divjad.

Predsednik lovske zveze dodaja: »Iniciativa in podpora sta v tej fazi zagotovljeni v Romuniji in na Slovaškem. Zato bo treba z aktivnostmi na ravni Evropske unije doseči, da bodo v Bruslju resno spregovorili o tem predlogu.« A novice iz Bruslja so prav nasprotne, po sodbi sodišča EU v primeru Finske še bolj zaostrujejo pogoje poseganja v zaščitene vrste.

In tudi Romunija ni ravno za zgled, saj je pod drobnogledom Evropske komisije in drugih članic EU zaradi lesne mafije. Ta posel je tako donosen, da zaradi prikrivanja nelegalnih dejavnosti ogrožajo življenja ljudi. V zadnjih 5 letih je bilo uradno prijavljenih 650 nasilnih napadov na romunske gozdarje, gozdne redarje in okoljske aktiviste, sedem aktivistov je bilo umorjenih. Prevladujoče mnenje, ki kroži tudi med vodilnimi politiki je, da se mafije »sečnje« ne da ustaviti. Po drugi strani državo pretresa vse več protestov državljanov, ki zahtevajo, da se vodstvo države oddalji od mafijskih zaslužkarjev in končno ukrepa v prid zaščite preostalih gozdnih površin v državi.

Član stranke SLS in rejec drobnice Stanislav Bergant je 5. decembra lani v Evropskem parlamentu predstavil peticijo za zmanjšanje števila velikih zveri v Sloveniji. Bergant, ki se je predstavil kot predstavnik Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije, je omenjal peticijo, ki so jo izvedli v Sindikatu kmetov Slovenije, kjer je veliko članov ali simpatizerjev stranke SLS. Izjavil je, da se je v obdobju 2008–2018 število napadov velikih zveri na rejne živali zmanjšalo zaradi prenehanja kmetovanja in zmanjšanja števila rejnih živali, ne pa zaradi učinkovitih zaščitnih ukrepov v okviru projekta. To seveda nikakor ne drži. Povečalo se je število govedi in zmanjšalo število drobnice, ker kmetijska politika trenutno pač subvencionira rejo govedi in ne več drobnice. Projekt SloWolf pa je potekal od začetka leta 2010 do konca leta 2013, zato v njem nikoli niso analizirali ali poročali podatkov za obdobje 2008–2018, ki ga navaja Bergant. V projekt, katerega cilj je bil vzpostaviti monitoring populacije volka, pripraviti akcijski načrt upravljanja volkov ter izboljšati sobivanje z njimi z izobraževanjem ter doniranjem visokih električnih mrež in pastirskih psov rejcem, se je vključilo samo osem rejcev drobnice, ki so imeli od 30 do 800 ovac in so v preteklosti utrpeli škodo zaradi volkov. Peticijo za odstrel volkov in medvedov pa je podpisalo malo manj kot 3.000 kmetov in lovcev. Vse to kaže na linijo najmanjšega odpora s strani rejcev, za kar ima veliko zaslug država, ki ne odreka finančne podpore tistim rejcem, ki ne zagotavljajo zaščitnih ukrepov – kljub temu da so le-ti od leta 2018 dalje 100% nepovratno subvencionirani s strani EU.

Evropska unija je sprejela Direktivo o habitatih z namenom, da prepreči izgubo biotske raznolikosti in ublaži upade številčnosti populacij zavarovanih živalskih vrst. Rjavega medveda in volka v 12. členu uvršča med strogo varovane vrste in obenem prepoveduje poseganje v populacijo zavarovanih živalskih vrst. Jasno določa, da je treba pred vsakim posamičnim odstrelom izkoristiti vse druge možnosti pri reševanju problematike obstoja obeh vrst. Kadar medved zaradi hrane redno zahaja v bližino naselij ali kadar večkrat zaporedoma povzroča resno škodo na premoženju ljudi, ki je ustrezno zaščiteno, se izjemoma dovoli odvzem, tako imenovani izjemen odstrel takega osebka. Seveda je omenjeno škodo potrebno naprej nedvoumno dokazati.

V poročanje o konfliktih z zvermi je najpogosteje vključeno izrazito negativno mnenje glasne manjšine, ki pa ne odraža pogledov širše javnosti ali celotne interesne skupine, tako imenovane tihe večine. Stališča interesne skupine, na primer rejcev drobnice – lovcev, s senzacionalističnim medijskim poročanjem ustvarijo umetno pristranski negativen odziv javnosti.

Medijski prikaz odnosa interesne skupine do velikih zveri se uporablja za politične pritiske na nosilce odločanja, na primer pri določanju kvot letnega odstrela. Kakšno pogubo lahko sprožijo politiki, ki želijo ugajati (najbolj glasnemu) delu volivcev ne glede na strokovna dognanja in škodljive posledice za skupno dobro, je jasno v primeru Slovenije.
Medved plača s kožo. 15. člen etičnega kodeksa slovenskih lovcev pa nas poduči: »Lov ter uplenitev divjadi sta globoko intimna odnosa, ki zadevata samo divjad in lovca ter zato ne sodita v javnost.«

Viri:
-The ills of feeding bears fatty junk food: bear-human conflict, growing bear populations: https://bangordailynews.com/…/the-ills-of-feeding-bears-fa…/
-Jasna MULEJ, Strokovni članek (31. 3. 2017): Analiza medijskih objav o škodi, ki jo na premoženju povzročajo velike zveri
-Bears can negatively impact lynx population (Krofel in Jerina, 2016): https://wilderness-society.org/by-stealing-lynxs-prey-bear…/
-Notranjski lovci: https://www.cvek123.com/notranjski-lovci.html…
-Etični kodeks slovenskih lovcev
-Sobotainfo, 1. Marec 2020: Takšna nepravilna ravnanja z zavarovanimi živalmi so zabeležili inšpektorji
-Lovec, februar 2020

Društvo za dobrobit živali AniMa

Fotografije: vir splet

Leave a Reply

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja