Šakal se je pred relativno kratkim razširil po Sloveniji, zato ga lokalno prebivalstvo še vedno ne more z gotovostjo prepoznati. Pogosto ga zamenjujejo s psom. Šakal ni tujerodna ali invazivna vrsta. Šakal je domorodna vrsta, ki že od nekdaj živi v Evropi, zlasti v vseh mediteranskih državah. Po direktivi EU o habitatih šakal je in ostaja del ekosistema slovenskega območja. V Sloveniji naj bi živelo od 50 do 60 šakaljih družin, skupaj od 200 do 300 šakalov.
V letu 2018 je bil letni znesek škod zaradi šakala na premoženju človeka (19.700 evrov) manjši od zneska škod zaradi sive vrane (38.000 evrov), kosa (29.300 evrov) in velikega detla (24.700 evrov). Navsezadnje pa se je z uporabo genetskih metod v forenzične namene izkazalo, da je bil šakal pogosto napačno obtožen škode nad domačimi živalmi.
Vlada je oktobra 2019 šakala umaknila iz uredbe o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah, torej se z njo upravlja po zakonodaji s področja lovstva. Vlada, ki je letos opravljala le še tekoče posle, pa je potrdila predlog novele zakona o divjadi in lovstvu, po kateri bi vrsto šakal črtala s seznama zavarovanih živalskih vrst. Po predlogu bi tako šakal s 1. majem letos postal lovna vrsta, saj je Ministrstvo za kmetijstvo RS znova uslišalo želje Lovske zveze Slovenije in Zavoda za gozdove Slovenije po spremembi statusa šakala iz zaščitene v lovno vrsto, čeprav študija vpliva šakala na ekosistem v Sloveniji ni bila nikoli izvedena.
Vloga šakala je v ekosistemskih storitvah zelo zapostavljena – ena bistvenih ekosistemskih storitev je obsežno ravnanje z odpadki, ki ga ustvarja človeška družba. Populacijo šakalov so uspeli zmanjšati le v Izraelu, pa ne z odstreli, temveč z zmanjšanjem dostopnosti do hrane človeškega izvora (predvsem smeti in klavniških odpadkov).
S strani lovcev je šakal obtožen za povzročanje škode na gojenih vrstah divjadi, predvsem srnjadi, zlasti v reproduktivni sezoni. Kljub stališčem lovcev je enajstletna raziskava v Srbiji, rezultati katere so skladni z rezultati raziskav iz Madžarske, Bolgarije in Hrvaške, pokazala, da je plenilski pritisk šakala na populacije gojenih divjih vrst zanemarljiv. Kljub povečanju populacije šakala se populacije gojenih lovskih divjadi niso zmanjšale. V istem obdobju je uradni odstrel srnjadi in divjega prašiča celo rastel. Teze o velikem plenilskem pritisku šakala tako ni mogoče sprejeti, ker bi v tem primeru upadla populacija plena, kar bi se poznalo tudi pri trajnem zmanjševanju števila odstreljenih vrst lovske divjadi.
Šakal je čistilec. Divjad je v prehrani šakala registrirana večinoma v obliki ostankov (kože in črevesja), ki jih lovci pustijo na območju lova po obdelavi odstreljenih živali. Populacija šakala lahko letno odstrani organske odpadke, ki nastanejo z odstrelom 29.578 odraslih srnjadi. Strošek sežiganja živalskih odpadkov, ki izvirajo iz domačih živali, ki jih lahko populacija šakala odstrani, je npr. v Srbiji ocenjen na dobrih 0,5 milijona evrov letno. Strošek sežiganja živalskih odpadkov, ki izvirajo iz prostoživečih kopitarjev v Srbiji, ki jih odstrani populacija šakalov, pa je ocenjen na okoli 55.770 evrov letno.
Poleg škode, ki naj bi jo povzročali gojenim vrstam divjadi, domačini krivijo šakale za napade in škodo na domačih živalih. Vendar pa rezultati raziskav vpliva šakala na ekosistem jasno kažejo, da šakal ne povzroča znatne škode domačim živalim. Šakali so koristni lokalnemu prebivalstvu, saj vsako leto odstranijo na tone živalskih odpadkov. Šakali se večinoma prehranjujejo z mrhovino in poljskimi glodavci, pa tudi s travo in sadjem.
Znanje o prehranjevanju šakalov v loviščih bi se lahko praktično uporabilo pri pripravi načrtov upravljanja te vrste plenilcev. Eden od načinov nadzora populacije bi lahko bil nadzor nad pretokom in ravnanjem z živalskimi odpadki. Tako bi lahko omejitev nadaljnje rasti lokalnih populacij šakalov lažje izvedli z s dislokacijo ali popolno odstranitvijo virov hrane (na primer ostankov divjadi po odstrelu). To bi lahko bila veliko bolj učinkovita metoda kot do sedaj uporabljen pristop z odstrelom.
V Sloveniji analiza šakalove prehrane sicer še ni bila narejena, a iz tujih raziskav je razvidno, da je šakal predvsem mrhovinar ter plenilec glodavcev in drugih malih sesalcev. Ne pleni zdravih in odraslih parkljarjev. Pri nas je bilo šakalu pripisanih nekaj napadov na drobnico, vendar so vsi primeri, ki so bili do sedaj preverjeni s pomočjo edine zanesljive metode – genetike, kazali na lisico in ne na šakala.
Predlagamo, da zaradi konfliktov interesov pri Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS), ki spada pod Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) upravljanje z medvedom, volkom in šakalom ter ostalimi prosto živečimi divjimi živalmi v celoti strokovno prevzame Zavod RS za varstvo narave, ki spada pod Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), saj gre za naravo in naše skupno dobro in ne za kmetijske politike. ZGS naj se odvzame dolžnost predlaganja vsakoletnih odlokov in morebitnih drugih aktov, saj po mnogih letih takšne prakse od Zavoda ni pričakovati drugega, kot odstrel zveri, ki pomeni kršitev cele vrste zakonov, direktiv in konvencij ter od 2019 tudi odločbe Upravnega sodišča.
MOP mora prevzeti upravljanje vse divjadi, ne le zaščitene (ki pa v Sloveniji prav tako pod pritiski lovcev in rejcev zelo hitro postanejo lovna divjad in takrat upravljanje prevzame MKGP s svojimi deležniki). Delitev divjadi se je pokazala za slabo, saj ZGS in MKGP sprejemata odstrele divjadi, ki je hrana zverem, povsem napačno, kar včasih ugotavlja tudi lovska organizacija, a vendar še naprej strelja. Da ne bo pomote, odstrel pomeni uboj oz. odvzem življenja.
Viri:
– Vlada predlaga: od 1. maja dovoljen lov na šakala: https://www.24ur.com/…/vlada-predlaga-od-1-maja-dovoljen-lo…
– Šakala bi streljali na podlagi domen: https://www.dnevnik.si/1042581895
– ISHRANA ŠAKALA (Canis aureus L. 1758) NA PODRUČJU SRBIJE, Beograd 2016: http://nardus.mpn.gov.rs/…/123456…/5665/Disertacija3585.pdf…
– Po volku in medvedu na odstrelu še šakali: https://maribor24.si/…/po-volku-in-medvedu-na-odstrelu-se-s…
Društvo za dobrobit živali AniMa
Fotografija zlatega šakala je last Nevenke Lukić Rojšek