Sredi lanskega decembra je lovec zgodaj zjutraj streljal na jelena in ubil dve breji kravi. O dogodku policija ni uradno poročala. Informacije so pridobile Primorske novice, šele nato je bil dogodek potrjen s strani lovske zveze, policije in »oškodovanega« kmeta. Zgodila naj bi se »le« nezgoda pri lovu, kajti pašnik ni bil čist. Kriv je seveda gozd, saj so se v goščavi odbile krogle in namerno ubile dve breji kravi. Lovska zveza je pripomnila naj ne delamo »iz muhe slona«, saj ni bilo ogroženo nobeno človekovo življenje. Pri napadu volka na nezaščitene rejne živali ni nikoli ogroženo človeško življenje, kar za lovce in njihovo barantanje z orožjem ne velja, pa se o tem škandalozno poroča in politično lobira za odstrel, ki se tudi doseže, če ne drugače pa z interventnimi zakoni, ki jih nato Ustavno sodišče šele po enem letu razglasi za neustavne. V tem letu pa lovci »zakonito« pobijejo volkove.

In tako je 56-letni izkušeni lovec v zgodnjih jutranjih urah, ko se v naravi vse prebuja, hotel ubiti jelena, a je ubil dve breji kravi. Policisti so ugotovili, da gre za pomoto, saj je lovec hotel ubiti jelena, pa je streljal na drevo. Dobro, da ni ob drevesu stal človek? A policisti so ugotovili, da je lovec zagrešil le kaznivo dejanje poškodovanja tuje lastnine. Rejec iz zadeve ni hotel delati cirkusa. Zanj je zadeva zaključena, saj je dobil povrnjeno škodo, kajti pri nas živali še vedno niso priznane kot čuteča bitja in lastniki niso skrbniki. Dobil je denar, zato je tudi redil krave, kaj ne? In lovec še vedno uporablja orožje v namen ubijanja. Po zakonu bi moral imeti rejec breji kravi, ki ju je ubil lovec pomotoma, posebej zaščiteni pred zunanjimi vplivi in nevarnostjo, izpostavljenostjo stresom in strahovom. Torej je odnos rejcev do rejnih živali ignorantski in zaslužkarski.

Kaj pa bi se zgodilo, če bi rejcu škodo nad »njegovo lastnino« povzročil volk? Meni osebno je dobro znano, kaj se zgodi z volkom – javni linč vseh volkov, metanje trupel domačih živali pred parlamentom, protesti pod gesli »Slovenija ne bo zverinjak« ali »Zveri bodo pojedle Slovence«, ki jih podpira minister/ministrica za kmetijstvo in zahteve po iztrebljanju volkov. Uradno stvar predstavijo kot umik volkov iz narave. In strel bi padel, lovcu pa bi najbrž kakšna slovenska politična stranka obljubljala 500 evrov. Strah pred volkom bi raznesli v vse sfere družbe, nevarnost, ki jo predstavlja človek s puško, pa gladko malo zamolčijo.

Po škodi od volka rejci, ki redijo domače živali na področju volka in ne poskrbijo za primerno zaščito svojih živali, dobijo denarno povrnjeno oškodovanje lastnine (celo nekaj več, kot če bi ovco prodali na trgu). Imajo tudi možnost subvencioniranja vseh zaščitnih ukrepov pred napadom volka na rejne živali. Na žalost naši rejci ne dobijo 100 % financiranja, čeprav Evropska Komisija to omogoča že od leta 2018, ker naša država za to ni znala ali pa ni želela poskrbeti (pravzaprav kar Pivčeva, nekdanja ministrica za kmetijstvo, osebno).

Jelen je hrana volku. Zavod za gozdove vodi evidenco o letnem odstrelu divjadi, tako vemo, da je bilo leta 2018 odstreljenih (brez številk nesreč in krivolova ter naravne smrtnosti) 7.675 jelenjadi, od tega največ ravno v osrednjem habitatu volka. Koliko jelenjadi živi v naših gozdovih, pa ne vemo – število jelenjadi, ki jo navaja Zavod za gozdove, se namreč od številke, ki jo navaja Lovska zveza, razlikuje za 20.000 osebkov. Če jelenjadi ni, volkovi plenijo tudi rejne živali, še posebej če so same brez zaščite in v ali ob gozdu. Rejci so mi večkrat očitali moj odnos do rejnih živali in kako jih imajo oni radi. Moj odnos do rejnih živali je takšen, da sem aktivna članica društva za dobrobit živali. V tej zgodbi so rejne živali zame čuteča bitja z možnostjo zavedanja, ki jih njihov lastnik razmnožuje in krmi za svojo korist in jih neprimerno zaščiti pred plenilci. Plenilcem jih poda na pladnju. Morda zato, ker ima tako manj dela ali ker dobi odškodnino, ki je višja od prodane domače živali, ali ker je prepričan, da je treba volka enostavno ubiti, ker mu ni mesta v naših gozdovih, s katerimi upravlja on – človek. Rejne živali redijo za zakol. Takrat se nikomur ne smilijo, razen meni? Rejci in lovci, če jim zakonodaja prepoveduje pobijanje ogroženih vrst, brez milosti izvajajo krivolov nad gozdnimi živalmi. Za odstrel ogroženih vrst živali, ki jih je prepovedano loviti, 342. člen kazenskega zakonika predvideva denarno kazen ali zapor do dveh let. V praksi storilci ne dobijo niti vzgojne denarne kazni.

Lanskega junija so novogoriški policisti ugotovili, da je lovec nezakonito ubil volkuljo. Policija je o dogodku obvestila preiskovalno sodnico okrožnega sodišča in okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici, a ti v okviru preiskave niso ugotovili znakov kaznivega dejanja, saj je lovec volka zamenjal za šakala ali psa. Sredi julija letos je v Čepovanu pri Novi Gorici 63-letni lovec iz okolice Ajdovščine ustrelil triletno volkuljo. V okviru preiskave niso ugotovili znakov kaznivega dejanja, ker je lovec volka znova zamenjal za šakala ali psa.

Šakali so zaščitena vrsta, a jih pod pritiskom lovcev Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) vsako leto za nekaj mesecev uvrsti v lovno vrsto. Do uvrstitve v lovno vrsto pa so zaščitena vrsta, ki spada pod Ministrstvo za okolje in prostor (MOP). Težko je razumeti to izkrivljeno logiko, kaj ne? V primeru, da je lovec po malomarnosti uporabil strelno orožje in povzročil materialno škodo na določeni tuji lastnini, je odgovoren za kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari po 220. členu KZ-1-UPBZ (2012). Za enako kaznivo dejanje je odgovoren, če je povzročil telesno poškodbo ali smrt tuje živali, psa.

Septembra letos je lovec v krivolovu ubil volkuljo, ki je bila označena z ovratnico in je bila del znanstveno raziskovalnega programa. Z biotehnične fakultete nam sporočajo, da bodo pač ovratnico nadeli drugemu volku in upajo, da ga ne bo doletela ista usoda, ki je doletela že druge volkove opremljene z ovratnico – česar se dobro zavedajo. Do kam bo šla ta slaba znanost?

Po vseh dogodkih je več kot jasno, da za krivolov ni razlog materialna oz. finančna korist, ampak kljubovanje evropski politiki zaščite velikih zveri, kot tudi slovenski zakonodaji. Volk je strogo zaščitena vrsta, varuje ga domača, evropska in mednarodna zakonodaja. Krivolov izvajajo lovci, podpirajo pa jih rejci, ki nočejo poskrbeti za primerno zaščito rejnih živali, zaradi finančnih ali drugih interesov. V veliki večini pa so ti rejci tudi lovci.

Posameznik, ki ubije zavarovano vrsto, pa bi moral odgovarjati v skladu z zakonom. Izgovor »pomote« ne more biti sprejemljiv, kadar gre za oboroženega človeka, ki ima dovoljenje za posedovanje smrtonosnega orožja in brez pomisleka strelja tudi zaščitene živali.

Fotografija: vir splet