V Sloveniji se ne vodi statistike glede poškodb lovskih psov pri lovu, čeprav so poškodbe in pogin lovskih psov zelo pogoste. Poškodbe lovskih psov nastanejo najpogosteje zaradi samoobrambe ranjene (obstreljene) divjadi, zahtevnega terena, pretepa med psi, ustrelitve psa z lovskih orožjem, trka z vozilom in zastrupitve pri stiku z močeradom ali strupenimi rastlinami. Veliko poškodb lovskih psov pa lovci in veterinarji ne znajo ali ne želijo pojasniti, zato argumentirajo poškodbe kot »poškodbe iz neznanih vzrokov«.

Najpogostejše poškodbe lovskih psov med lovom vključujejo raztrganine, zlome in krvavitve, ki jih povzroči oslabela ali ranjena divjad med samoobrambo, ker ni sposobna pobegniti, kot to storijo zdrave živali. Pri samoobrambi divjega prašiča, jelena ali srne utrpi pes raztrganine, zmečkanine in zlome, ki jih divjad lovskemu psu zada z rogovjem, parklji ali zobovjem. Pri tem nastanejo obsežne zunanje in notranje krvavitve. Kadar psa v samoobrambi rani jelen, so posledica zdrobljene in zlomljene kosti.

Lovski psi se mnogokrat poškodujejo zaradi težkega terena (pečine, jarki, skale, suhe drevesne veje, trnje, gosto grmičevje, ostri predmeti, ipd.), zaradi ledeno mrzle vode ter ledene in snežne podlage. Psom pogosto ob nenadni preobremenjenosti med lovom odstopi vrhnja rožena plast blazinic, kar povzroči krvavenje. Praske in odrgnine trebuha in notranjega dela stegen imajo lovski psi zelo pogosto zaradi trave, trnja in praproti.

Hujše rane nastanejo, ko lovski pes med sledenjem divjadi preskoči podrto deblo in se s prsnim delom natakne na štrlečo vejo. Raztrganine povzročijo tudi ostri predmeti (steklo, kovina, štrleči žeblji, žičnate ograje itn.). Lovski psi, ki prinašajo vodno divjad iz vode, tvegajo utopitev zaradi močnega toka oziroma ledeno mrzle vode.

V pogostih spopadih med lovskimi psi, ko se psi borijo za uplenjeno žival, je najpogostejša poškodba prsnega koša. Strelne rane nastanejo zaradi lovčeve zamenjave psa z divjadjo oziroma iz malomarnosti; lahko tudi namerno, ko lovec ni zadovoljen s poslušnostjo psa. Pogosto lovskim psom zadajo nevarne poškodbe notranjih organov trki z vozili.

Lovski pes lahko pogine tudi zaradi hude poškodbe ali zaradi resne interne bolezni, ki psa dokončno prizadene med lovom. Interne bolezni, ki so največkrat posledica prevelike fizične aktivnosti oziroma napora psa med lovom, so možganska in vročinska kap ter srčni infarkt. V nekaterih primerih veterinar psa uspava na lastnikovo prošnjo, zaradi preobsežnih poškodb in posledično verjetne trajne invalidnosti ali prevelikih stroškov zdravljenja. (Povzeto iz glasila Lovec, 7-8/2019)

Leta 2015 je veterinar, lovec in vodnik lovskih psov mag. Marko Mali poskušal zbrati podatke o poškodbah lovskih psov, da bi zagotovil povračilo stroškov za njihovo zdravljenje ali izgubo med lovom. Odziv lovcev in javnosti je bil negativen. Vprašanje, ali bi morali lovci prejeti povračilo za veterinarske stroške zaradi poškodb lovskih psov, je povzročilo sporen odziv, saj se zdi, da gre za spodbujanje dobička na račun državnega proračuna. Nekateri veterinarji so našli dober vir dohodka s podpiranjem lova in sodelovanjem v lovskih aktivnostih. Lovci in veterinarji se zavedajo trpljenja lovskih psov, vendar jih še vedno obravnavajo kot potrošni material.

Lov je neločljivo povezan z nasiljem nad živalmi, ki se borijo za svoje življenje. Lovci pogosto izkoristijo svoje pse, da pokončajo živali, ki so bile ranjene, kar povzroča nepotreben stres in trpljenje tako lovskim psom, kot prostoživečim živalim, ki jih lovci pobijajo.

Društvo za dobrobit živali AniMa – Animals Matter

V branje priporočamo tudi članek, objavljen 11.9.2023, z naslovom: Ali lovci v Izoli zanemarjajo psa? Povezava do članka:

Fotografija je simbolična