Sodba v škodo narave, bo namesto sobivanja spet zmagalo orožje? 🐻
Upravno sodišče je zavrnilo tožbo okoljevarstvenikov in ponovno prižgalo zeleno luč za odstrel 206 rjavih medvedov v Sloveniji. S tem je prenehala veljati začasna odredba, ki je živalim vsaj začasno varovala življenja. Ponovno se soočamo z realnostjo, kjer se namesto sistemskega učenja sobivanja z divjimi živalmi zatekamo k najlažji, a hkrati najbolj radikalni in etično sporni rešitvi, množičnemu poboju.
Kot društvo želimo jasno in glasno poudariti naše strokovno ter načelno stališče:
𝗠𝗲𝗱𝘃𝗲𝗱 𝗷𝗲 𝘀𝘁𝗿𝗼𝗴𝗼 𝘇𝗮šč𝗶𝘁𝗲𝗻𝗮 𝘃𝗿𝘀𝘁𝗮
Rjavi medved je zaščiten tako s slovensko zakonodajo kot z evropsko direktivo (Habitatna direktiva). To pomeni, da bi moral biti odstrel izjema v skrajni sili, ne pa vsakoletna rutinska praksa. Zgodba o “upravljanju” se ne sme sprevrči v sistematično redčenje populacije na podlagi političnih pritiskov.
𝗢𝘀𝘁𝗿𝗼 𝗻𝗮𝘀𝗽𝗿𝗼𝘁𝘂𝗷𝗲𝗺𝗼 𝗞𝗩𝗢𝗧𝗡𝗘𝗠𝗨 𝗼𝗱𝘀𝘁𝗿𝗲𝗹𝘂
Pobijanje živali na podlagi vnaprej določenih številčnih kvot in matematičnih modelov je strokovno zgrešeno in etično nesprejemljivo. Kvotni odstrel ne rešuje konfliktov na terenu, saj se pogosto ustreli živali globoko v gozdu, ki nikoli niso prišle v stik s človekom, medtem ko dejanski viri težav ostajajo nerešeni. Narava sama uravnava svoje zmogljivosti, če ji le pustimo prostor.
𝗞𝗷𝗲 𝗷𝗲 𝗺𝗲𝗷𝗮? 𝗣𝗼𝗱𝗽𝗶𝗿𝗮𝗺𝗼 𝘃𝗮𝗿𝗻𝗼𝘀𝘁, 𝗮 𝘇𝗮𝗵𝘁𝗲𝘃𝗮𝗺𝗼 𝗱𝗼𝗸𝗮𝘇𝗲
V društvu NE nasprotujemo odstrelu v resnično skrajnih primerih, ko gre za potrjeno nevarne “problematične” medvede. Varnost ljudi in zaščita premoženja sta pomembni. Vendar pa mora biti pred takšnim radikalnim korakom nedvomno, strokovno in transparentno dokazano, da določen medved dejansko ogroža zdravje ljudi ali povzroča nepopravljivo škodo na premoženju, ter da so bili pred tem neuspešno uporabljeni vsi ostali ukrepi.
𝗜𝗴𝗻𝗼𝗿𝗶𝗿𝗮𝗻𝗷𝗲 𝗽𝗿𝗲𝘃𝗲𝗻𝘁𝗶𝘃𝗻𝗶𝗵 𝘂𝗸𝗿𝗲𝗽𝗼𝘃
Preden sploh pomislimo na orožje, bi morala biti izrabljena VSA razpoložljiva zaščitna sredstva. Učinkovite ograje, pastirski psi, pravilno ravnanje z odpadki na obrobjih naselij in intenzivno izobraževanje javnosti so poti do dolgoročnega in varnega sobivanja. Zakaj preventiva še vedno caplja za represijo?
𝗡𝗮𝘀𝗽𝗿𝗼𝘁𝘂𝗷𝗲𝗺𝗼 𝗛𝗥𝗔𝗡𝗝𝗘𝗡𝗝𝗨 𝗺𝗲𝗱𝘃𝗲𝗱𝗼𝘃
Umetno krmljenje medvedov (tako na lovskih krmiščih kot namerno ali nenamerno hranjenje prek nezaščitenih smetnjakov v bližini naselij) je eden glavnih izvorov težav. Krmljenje spreminja naravno vedenje živali, povzroča izgubo strahu pred človekom in umetno zvišuje rodnost ter gostoto populacije. To nato služi kot priročen izgovor za odstrel. Medved mora ostati divja žival, ki si hrano išče sama v svojem naravnem okolju, stran od človeka.
💰 𝗝𝗮𝘃𝗻𝗼 𝗱𝗼𝗯𝗿𝗼 𝗮𝗹𝗶 𝘇𝗮𝘀𝗲𝗯𝗻𝗶 𝗶𝗻𝘁𝗲𝗿𝗲𝘀?
Divje živali so del naše skupne naravne dediščine, so javno dobro, naša skupna odgovornost in ponos, ne pa vir zaslužka posameznih interesnih skupin ali trofeje v rokah lovskih družin. Komercializacija poboja zavarovanih vrst pod krinko “upravljanja s populacijo” je moralno nesprejemljiva.
𝗦𝘁𝗿𝗮𝗵 𝗻𝗮𝗺𝗲𝘀𝘁𝗼 𝘀𝗽𝗼š𝘁𝗼𝘃𝗮𝗻𝗷𝗮
Javni diskurz prepogosto temelji na namernem spodbujanju strahu pred medvedi. Namesto da bi ljudi učili, kako se v gozdu obnašati in kako spoštovati prostor divjih živali, se ustvarja izredno stanje, ki služi kot opravičilo za radikalne ukrepe.Medved je simbol naših gozdov in biotske raznovrstnosti, ki jo tako radi izpostavljamo na evropskem zemljevidu. Čas je, da preidemo od besed k dejanjem in dokažemo, da znamo z naravo deliti življenjski prostor, ne pa ga zgolj podrejati in uničevati.
𝗞𝗮𝗸š𝗻𝗼 𝘀𝗽𝗼𝗿𝗼č𝗶𝗹𝗼 𝘀 𝘁𝗲𝗺 𝗱𝗮𝗷𝗲𝗺𝗼 𝗽𝗿𝗶𝗵𝗼𝗱𝗻𝗷𝗶𝗺 𝗴𝗲𝗻𝗲𝗿𝗮𝗰𝗶𝗷𝗮𝗺?
𝗗𝗮 𝘁𝗲ž𝗮𝘃𝗲 𝗿𝗲š𝘂𝗷𝗲𝗺𝗼 𝘀 𝘀𝘁𝗿𝗲𝗹𝗶? 💔
Fotografija: vir splet
