Ob svetovnem dnevu varstva živali je ključno, da se zavedamo naših dejanj in se borimo za boljši svet za vse žive bitja. Vsak od nas lahko pripomore k spremembam, bodisi z ozaveščanjem, bodisi z aktivnim sodelovanjem v organizacijah, ki se ukvarjajo z zaščito živali.
Na globalni ravni se vsako leto za prehrano človeku ubije 70 milijard živali. V Sloveniji je ta številka približno 10 milijonov živali letno, kar vključuje tako rejne živali kot divje vrste, ki jih ubijejo v lovu.
Na globalni ravni približno 1,4 milijarde prašičev in 25 milijard kokoši živi v zaprtih kletkah. Približno 70% kokoši v proizvodnji mesa in jajc se redi v zaprtih kletkah ali na način, ki omejuje njihovo svobodo gibanja. V Sloveniji se v kletkah redi okoli 400.000 prašičev in 1,5 milijona kokoši – približno 60% kokoši je vzrejenih v zaprtih sistemih.
Na svetu približno 1,5 milijarde govedi, od tega večina (okoli 80%) živi v kmetijskih sistemih, ki ne omogočajo prostega gibanja. V Sloveniji je okoli 190.000 mlečnih krav, pri čemer mnoge živijo v zaprtih prostorih.
Na ravni Slovenije je več kot 10.000 živali zaprtih v kletkah, bodisi v živalskih vrtovih bodisi ob turističnih objektih. Živali, ki so zaprte v kletkah, trpijo zaradi pomanjkanja prostora in ustrezne oskrbe, kar vpliva na njihovo zdravje in dobrobit. V Sloveniji so še vedno trije medvedi – Mici, Maša in Tim – ki živijo zaprti brez ustrezne oskrbe in v slabih bivalnih pogojih, čeprav boljša rešitev zanje obstaja.
Poleg tega se na globalni ravni letno preprodaja več kot 100 milijonov živali, kar vključuje tudi eksotične vrste, ki so pogosto žrtve ilegalnih trgovin. Ta praksa ogroža vrste in njihove naravne habitate, kar vodi do zmanjšanja biotske raznovrstnosti.
Populacije vretenčarjev so se (sesalci, ptice, ribe, plazilci in dvoživke) med letoma 1970 in 2018 v povprečju zmanjšale za kar 69 %. To osupljivo zmanjšanje povzročajo predvsem uničevanje habitatov, podnebne spremembe, prekomerna izraba virov, onesnaževanje.
Sladkovodne vrste so med najbolj prizadetimi, saj so se njihove populacije zmanjšale v povprečju za 83 %. Reke in jezera so še posebej ranljiva zaradi onesnaženja, jezov, črpanja vode in podnebnih sprememb.
Izguba habitatov, zlasti v tropskih regijah, kot je Amazonija, je eden glavnih dejavnikov zmanjšanja biodiverzitete. Krčenje gozdov zaradi kmetijstva in urbanizacije uničuje ključna življenjska okolja za številne vrste.
Podnebne spremembe povečujejo pritisk na prostoživeče živali, spreminjajo habitate in potiskajo vrste na rob izumrtja.
Morski ekosistemi so prav tako v krizi, saj je veliko ribjih staležev prekomerno izkoriščanih, koralni grebeni pa so močno prizadeti zaradi naraščanja temperatur oceanov in zakisanja morja.
Viri:
– WWF Poročila o stanju planeta 2020, 2022
– Poročila FAO (Organizacija za prehrano in kmetijstvo)
Društvo za dobrobit živali AniMa
Na fotografijah so Maša, Mici in Tim