Cela Slovenija je lovišče, igrišče za ljudi s puško, ki so pripravljeni na vse načine ohraniti svojo pravico pobijanja živali. Kadar zakon ni na njihovi strani, bodo naredili vse, da ga bodisi zaobidejo ali pa ga spremenijo. Pobijanje živali opravičujejo z ohranjanjem tradicije, zaščito premoženja ljudi, ki ga živali ogrožajo, skrbjo za naravo… Življenje gozdnih živali v naših gozdovih je stresno in večinoma kratko, saj ga zlahka in zelo pogosto konča strel iz puške – v gozdovih se odvija prava morija.

Lovci izvajajo v Sloveniji enega najhujših odstrelov v svetovnem merilu, saj je iz narave z odstrelom vsakič izločenih več kot 20 % celotne populacije medveda in več kot 15 % celotne populacije volka.

20.6.2019 je slovenski parlament po hitrem postopku sprejel interventni zakon, po katerem naj bi lovci ubili 200 medvedov in 11 volkov. Od sprejetja interventnega zakona so ubili 25 volkov (torej 11 po interventnem zakonu in 14 v krivolovu?) Krivolov izvajajo lovci s podporo rejcev, zato da nasprotujejo zakonom zaščite volka. Tukaj je torej dokaz, da dovoljenja za lov povečujejo krivolov in ne obratno, kot trdijo gospa Aleksandra Pivec in njeni deležniki (tj. deležniki Ministrstva za kmetijstvo). Nikoli nismo v javnosti zasledili, kdo izvaja krivolov in kako je bil kaznovan. Policija ne vodi podatkov niti o tem, koliko lovcev se obstreli med seboj, čeprav smo vsako leto priča vsaj trem podobnim primerom, ki se končajo tudi s smrtjo.

Že od osamosvojitve Slovenije nekateri lastniki zemljišč želijo doseči, da pride do sprememb v lovski zakonodaji, in sicer, da bi lovne pravice izhajale iz lastne zemlje. Kdo torej izvaja krivolov? Za spremembo zakonodaje se potegujejo lastniki zemljišč sami, npr. z zahtevo ustavne presoje trenutnega zakona o divjadi in lovstvu, civilne organizacije ter drugi zastopniki interesov lastnikov zemljišč, kot sta Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Sindikat kmetov, Društvo rejcev Slovenije in Zveza lastnikov gozdov Slovenije. Lobi je postal izjemno močan, ker ga podpirajo državne ustanove in sama vlada.

Junija 2019 sta bili zoper Zakon o interventnem odvzemu osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave 2019 (ZIOMVN) vloženi dve pobudi za presojo ustavnosti.
Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem na pobudo Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij in Društva za ohranjanje naravne dediščine Slovenije, na seji 9. aprila 2020 odločilo: Zakon o interventnem odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave (Uradni list RS, št. 43/19) se razveljavi. (http://odlocitve.us-rs.si/sl/odlocitev/US32385).

Ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec je lansko leto, arogantno in v slogu šank debate, osvetlila nekaj njenih plitkih preprostih dejstev: »Interventnega zakona nismo vložili na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, temveč na Ministrstvu za okolje in prostor, ki je v Sloveniji odgovorno za ravnanje z zaščitenimi divjimi zvermi in to ob sodelovanju vseh pristojnih institucij in ob spoštovanju vseh postopkov.« Dodala je tudi, da »sprejetega zakona, ki je v skladu tudi z evropsko zakonodajo, ni možno kar preklicati, saj je postopek sprejema zakonodaje znan in so ga sprejeli poslanci Državnega zbora in tudi ni moja pristojnost, da ga predlagam v razveljavitev.« Ob tem seveda ni izpostavila, da je s svojimi izjavami in političnim delovanjem igrala eno izmed ključnih vlog pri sprejemanju (omenjenega) protiustavnega interventnega zakona. ZIOMVN nikakor ni v skladu z domačo in evropsko zakonodajo, je pa v skladu s šank debatami. Gospa Aleksandra Pivec, javno vas pozivamo k razkrivanju dejstev in priznanju laži, kajti škoda, ki ste jo povzročili, je neizmerljiva z denarjem, a je ogromna družbi in našim zanamcem.

Po napadu medvedke z mladiči na človeka, ki ni bil niti hujše poškodovan, informacija pa ni bila nikoli potrjena, je gospa Pivec javno izjavila, da se je uresničila njena najhujša mora, in spodbudila sprejem interventnega zakona. Prav tako se je udeležila in spodbujala javni shod 100 rejcev, ki so zahtevali iztrebitev volka. Shodov in drugih aktivnosti v podporo rejcem in lovcem se je udeležilo tudi več političnih manipulatorjev, Slovenska ljudska stranka je obljubljala nagrado 500 evrov za vsakega ubitega volka. In njihov član, Stanislav Bergant, nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, je to celo predlagal Evropskemu parlamentu in Evropski komisiji. Kakšna sramota za Slovenijo!

Nosilci dopolnilne dejavnosti, ki jim rečemo hobi kmetje – kmetovanje jim je namreč dopolnilna dejavnost poleg redne službe, so lansko jesen od vladajoče politike dobili zagotovila, »da bo do pomladi, to je do začetka paše, za upravljanje zveri zagotovila ustrezne zakonske rešitve, ki bodo omogočale tradicionalno slovensko kmetovanje« (Ali tradicionalno kmetovanje pomeni kmetovanje brez kmetijske mehanizacije in paša s pastirji in pastirskimi psi?). Gospod Bergant »obžaluje«, da se to ni zgodilo in se mora situacija ponovno reševati z interventnim zakonom. Tako piše in pravi, da so več stoletij, vse do konca prejšnjega, politike namenjale upleniteljem volka nagrade, saj »brez teh bomo lovce težko stimulirali za lov«.

»Romantičnim« ljubiteljem narave in živali (kot nas imenuje), delujočim v številnih društvih, očita, »da s svojimi, pogosto ekstremnimi pogledi in površnim razumevanjem ozadja, omogočajo, da so spretno zlorabljeno orodje« – čigavo orodje? Orodje volkov in medvedov, ki se sami ne morejo braniti pred interesi dobičkarjev na račun pobojev? V odgovor gospodu Bergantu lahko zapišemo samo to, da delujemo na podlagi izkušenj in znanja, zato ne moremo odnehati in pristati na toleriranje poboja ogroženih vrst, ki človeku niso nevarne.
Nekateri deležniki Ministrstva za kmetijstvo (rejci-lovci) zavračajo vse zaščitne ukrepe, izvedenega še ni bilo prav nobenega drugega ukrepa razen kvotnih odstrelov. Ministrica zavaja svoje deležnike s 90 % sofinanciranjem, medtem ko Evropska Komisija omogoča 100 % financiranje zaščitnih ukrepov.

Prav nobenega dvoma več ni, da gre pri sprejemanju interventnih zakonov izključno za uresničevanje interesov živinorejskega in lovskega lobija. Rejci, ki se zavzemajo za odstrel, so tudi lovci, ki se zavzemajo izključno za svoje lastne interese ustvarjanja dobička na račun trgovanja z ustreljenimi živalmi (prodaja mesa v svojih gostilnah, v kmečkih turizmih, izvoz na tuje trge, preprodaja lovskih trofej, lovski turizem). Veliko pove tudi informacija, da je Slovenija, še zlasti nekaj velikih podjetij, ki so tesno povezana z Zavodom za gozdove RS, druga največja izvoznica divjačinskega mesa v Evropi!

Komisija državnega sveta za kmetijstvo je letos sprejela predlog zakona o spremembah zakona o interventnem odstrelu medvedov in volkov, ki predlaga odstrel 240 medvedov ter 30 volkov. Predlagatelj sprememb je član SLS in državni svetnik Branko Tomažič, ki je tudi član delovne skupine za spremljanje politik upravljanja z velikimi zvermi v Sloveniji ter seveda lovec. Predlog temelji na analizi živinorejca Aleša Hvalca, ki je prav tako nosilec dodatne dejavnosti na kmetiji, predsednik društva rejcev in lovec s Kozjanskega.

Obstoječi sistemi reje drobnice v Sloveniji temeljijo na konceptu upravljanja, katerega cilj je nadzorovati gibanje živali s ciljem njihovega usmerjanja na izbrane pašne površine ter tako doseči maksimalen učinek izrabe krmnih površin. Ti sistemi reje so skladni z obstoječimi cilji kmetijske politike in za njihovo izvajanje so na voljo izvedbeni ukrepi (neposredna plačila in investicijske podpore). A na območju volkov in medvedov še ni zadostno uporabljen sistem reje, ki bi kmetijam zagotavljal višjo stopnjo varovanja pašnih živali pred napadi zveri, najpogosteje volka.

Trenutno najbolj pogosta ukrepa, odstrel in krmišča, prispevata samo k večanju problema. Pri oblikovanju novih ukrepov v podporo živinoreji bo Slovenija tudi po letu 2020 sledila strateškim usmeritvam slovenskega kmetijstva po večji samooskrbi z mesom in mlečnimi izdelki. Za namene spodbujanja poljedelstva pa bo gospa Pivec usmerjala živinorejo na območja izven ravninskih delov. Živinoreje ne bomo omejili, prav nasprotno – širili jo bomo na območja, kjer prebivajo divje zveri.

Cilji kmetijske politike se prav tako ne skladajo s cilji politike in ukrepov varovanja narave, zaradi česar prihaja do konfliktnih situacij. Brez potrebne podpore vlade napadi volkov na slabo zaščitene rejne živali in škandalozno poročanje v medijih vplivajo na negativni odnos javnosti do velikih zveri. Vlada bi morala podpreti sobivanje ljudi in velikih zveri s pravočasnimi in poučnimi informacijami, z nadomestili za zaščitne ograje za zaščito rejnih živali, z nadomestili za od volka napadene rejne živali, predvsem pa s spodbujanjem pašništva z uporabo pastirjev in pastirskih psov – slednji ukrep se je v praksi izkazal kot najbolj učinkovit. Trditev, da so zaščitni ukrepi predragi in je odstrel velikih zveri bolj učinkovit, je ob 100% financiranju zaščitnih ukrepov postala nerelevantna.

Čeprav so pri zmanjševanju konfliktov z zvermi še možnosti za izboljšave predvsem pri preusmerjanju proračunskih sredstev od reaktivnega (izplačevanje odškodnin) do proaktivnega delovanja (subvencioniranje ukrepov in nudenje pomoči pri zaščiti premoženja pred škodami, ki jih povzročijo zveri), je že danes na voljo precej materialne podpore kmetom.

Za spremembo trenutne podobe konfliktov z zvermi v medijih, ki utrjuje pasivnost kmetov pri odnosu do reševanja teh konfliktov, je sočasno s povečanjem pomoči pri izvajanju ukrepov za preprečevanje škode treba poskrbeti, da o tej pomoči izdatno poročajo tudi mediji.

Strokovnjaki morajo pri komuniciranju z mediji poudariti odgovornost kmeta pri preprečevanju škod, sočasno pa jih obvestiti o različnih možnostih pomoči pri zaščiti, učinkovitosti primerno uporabljenih zaščitnih ukrepov in neučinkovitosti odstrela kot glavnega upravljavskega ukrepa za preprečevanje konfliktov z zvermi.

Rjavi medved in sivi volk sta mednarodno opredeljeni kot prizadeti vrsti, kar pomeni, da jima grozi izumrtje, če se bodo dejavniki ogrožanja nadaljevali.

V Sloveniji naj bi živelo 1.000 medvedov in 95 volkov. Bolj kot število živali, je pomembno kako smo pripravljeni na življenje z medvedi in volkovi; koliko življenjskega prostora smo jim pripravljeni odstopiti tako, da tam ne bi gradili hiš, širili kmetij in pašnikov, prometnih poti in industrijskih območij; koliko denarja smo pripravljeni odšteti za blaženje posledic vdiranja v njihov prostor.

Zahvaljujemo se vsem nevladnim in vladnim organizacijam, ki se s skupnimi močmi zavzemamo za zaščito medvedov in volkov v naših gozdovih ter za spoštovanje domače in mednarodno zavezujoče zakonodaje na področju varstva narave. Hvala spodaj naštetim organizacijam:

Društvo za ohranjanje naravne dediščine Slovenije
Pravno-informacijski center nevladnih organizacij
Lajka, društvo za zaščito in pomoč živalim v stiski
Alpe Adria Green, Mednarodno društvo za varstvo okolja in narave
Društvo za osvoboditev živali
Greenpece Slovenije
Društvo za zaščito živali Ljubljana
Društvo za zaščito živali Maribor
Društvo za zaščito živali Novo Mesto
Društvo za zaščito živali Kranj
Društvo za zaščito živali Kočevje
Društvo za zaščito živali Slovenska Bistrica
Društvo za zaščito živali Posavje
Obalno društvo proti mučenju živali
Društvo učiteljev gluhih Slovenije
Društvo Gibanje za trajnostni razvoj Slovenije
Terra Anima, Društvo za poglobljeno ekologijo
Alion, Institute Research and Development
Društvo za varovanje okolja in pomoč živalim v stiski Reks in Mila
Zavod NAŠ KUŽA, Zaščita in pomoč živalim
Zavod za zaščito in dobrobit živali Muri
Zavod PIT
Društvo za pomoč psom Srce za Bulle
Društvo Mačja Preja
Društvo za zaščito živali ARJA
Društvo za zaščito in reševanje prostoživečih in zavrženih živali Grajske tačke
Društvo Animal Angels
Društvo Mission Pawsible
Društvo za pomoč živalim RubayaL
Društvo za zaščito konj
Društvo volčje srce
Zveza ekoloških gibanj
Levica
Piratska stranka Slovenije
Matevž Jeran – Projekt »Čas za novo – trajnostno – prehransko politiko«
MIR Grünt – Eko etična pridelava hrane
Civilna iniciativa za sobivanje

Društvo za dobrobit živali AniMa