Manjšina državljanov – živinorejci in njihovi lobiji – demonizira volkove in se zavzema za njihovo pobijanje, s pomočjo medijev pa ustvarja negativno percepcijo javnosti in politike.

V Sloveniji je zavladal zakon hujskaštva proti volkovom in medvedom, ki so ga sprožili živinorejci, spodbujajo pa ga mediji in politične stranke. Manjši del javnosti (živinorejci), ki volkovom in medvedom ni naklonjen, je precej glasnejši od mnenja večine prebivalcev tako ruralnih kot urbanih območij, za katere so volkovi in medvedi naravna dediščina, ki jo je potrebno zaščititi.

V Velikih Laščah se je včeraj na protestnem shodu sindikata kmetov zbralo približno 100 ljudi. Pod sloganom »Slovenija ne bo zverinjak!« zahtevajo, naj država volkove odlovi in odstreli, populacijo pa ohrani v ograjenih kompleksih znotraj državnih gozdov. Prav tako zahtevajo, naj država na območjih z zvermi ljudem zaradi nižje kakovosti življenja nameni davčne olajšave in razvojne spodbude.
Zaščitnih ukrepov, kot so pastirski psi, pastirji in električne ograje, nočejo, čeprav so ukrepi subvencionirani in dokazano zmanjšajo konfliktne dogodke. Nekateri rejci živali celo zahtevajo, naj popolnoma iztrebijo volkove na njihovem območju. Kljub temu, da se že izvaja (protiustavni!) interventni zakon in lovci s puškami pobijajo zveri, kmetom še ni dovolj, zahtevajo hitrejši poboj zveri na »njihovi zemlji«.

Protestom se je pridružila tudi ministrica za kmetijstvo, ki se najglasneje zavzema za odstrele. Ob takšnem populističnem nabiranju volilnih glasov določenih politikov – Desus je že s prevzemom kmetijskega resorja nakazal, da bo posegel v tradicionalno volilno bazo desnice –, ter usmerjanju in zavajanju javnega mnenja proti zverem lahko sklepamo, da bo v javnosti še naprej tekel le enostranski monolog interesnih skupin in lobijev, ki zaradi doseganja svojih ciljev zahtevajo poboje in jih ne zanimajo učinkovite alternativne rešitve.
Pri tem rejci sami javno priznavajo, da drobnice nimajo dovolj zaščitene in navajajo neprepričljive razloge za ignoriranje možnosti zaščite, ki jih subvencionira država.

Narobe svet: predsednik vlade in minister za okolje in prostor sta bila celo kazensko ovadena zaradi »neaktivnosti«, ker se zavzemata za tiste aktivnosti, ki lahko zmanjšajo ali preprečijo izginotje zveri iz slovenskih gozdov.
Negativen odnos manjšine živinorejcev do volka preko senzacionalističnih medijev vpliva na splošno javno mnenje o volkovih, ki se odraža v posameznih, a glasnih zahtevah po povečanem odstrelu volkov ali celo ilegalnem pobijanju. Prestrašenci in dobičkarji z intenzivnimi medijskimi kampanjami in ob podpori političnih strank ter katoliške Cerkve poskušajo javno mnenje spremeniti v strah in nestrpnost do volka.
Cerkev že od nekdaj volka predstavlja kot zlo, povezano s hudičem. Ni torej nenavadno, da vsak drugi rejec drobnice meni (glej dodatek: SLOWOLF- Raziskava odnosa rejcev drobnice, lovcev in širše javnosti do volka in upravljanja z njimi), da je volk po naravi zloben – znanstveno dokazano pa je ravno nasprotno. Volk človeku ni fizično nevaren, v zadnjih 100 letih ni zabeleženega nobenega napada na območju Slovenije ali Evrope.

Problem ni namišljena volkova zloba, ampak njegova inteligenca – grenko ironično je, da so se ljudje v davnini naučili loviti prav od volkov.

V Sloveniji živi okoli 75 volkov, okoli 970 medvedov in 20 risov. Zaradi geografske lege in visoke nadmorske višine ima Slovenija relativno malo obdelovalnih površin. Je pa Slovenija po deležu gozda, ki znaša kar 62 % celotne površine, med prvimi v EU.

Kmetijstvo v Sloveniji prispeva 1% k celotnemu BDP, a je kljub temu ena najpomembnejših gospodarskih panog, kmetijski lobiji pa nadpovprečno vplivni v domači politiki. Razlog za to je tradicija, pa tudi vloga kmeta pri ohranjanju kultiviranega in s tem nadzorljivega državnega teritorija.
Vse bolj se pospešuje politika specializirane reje pašnih živali (govedo, drobnica, konji), ki je pri nas že razširjena zaradi bogatih travnih površin. V Sloveniji imamo okoli 70.000 kmetijskih gospodarstev. Z živinorejo se ukvarja 80 % teh gospodarstev. Govedo se redi na skoraj polovici kmetij (47 %). Prireja mesa goveda znašal letno okoli 44.400 ton, kar pomeni 108%-no samooskrbo. Samooskrba z mlekom je v Sloveniji 131%, stopnja samooskrbe z mesom drobnice pa je na ravni 81,7 %.
Pa vendar je v mesnicah naprodaj cenejše tuje meso, kot npr. poljska govedina. Podobno kot pri gojenju koruze, živinorejci vztrajajo pri ekonomsko nevzdržni vzreji, potem pa zahtevajo državno pomoč. Domače živali so bile skozi generacije in generacije selekcionirane, da bi s svojimi karakteristikami ustrezale človeku.
Hkrati so zato izgubile pridobljen strah in možnost obrambe pred plenilci.

V velikem delu Evrope so zaradi iztrebljenja volkov ali krčenja njegovega življenjskega prostora izgubile obrambne mehanizme. Danes, ko se volk ponovno vrača v historične habitate, prihaja do plenjenja živine, ter s tem nastalih ekonomskih škod. Neizvajanje zaščitnih ukrepov je pogosteje vzrok za izgube, ki so pri prosti paši brez nadzora še posebej izrazite. Zdaj že zelo dobro vemo, da povečanje škodnih dogodkov volka na domačih živalih ni povezano s številom volkov.
Populacija v Sloveniji se je v zadnjem letu stabilizirala, tako da je letos število volkov ostalo na podobni ravni kot lansko leto, ko je bilo škod manj. Med letoma 2010 in 2014 se je število volkov povečalo z 39 na približno 50, pa so se škode v iste času zmanjšale za 74%, kar je bilo takrat predvsem posledica vpeljevanja učinkovitih zaščitnih ukrepov za drobnico. Dokazano je, da splošen odstrel volkov ni učinkovit za zmanjšanje škod.
Tak odstrel povzroči celo nasprotne učinke. Ko trop izgubi katerega izmed svojih ključnih članov, se poveča verjetnost, da se bodo preživeli volkovi pogosteje preusmerili v plenjenje domačih živali. Zato odstrel volka pomeni še večjo tveganje za napade neizkušenih volkov na domače živali.
Zaradi prostorske prerazporeditve volkov so se v zadnjem letu volkovi začeli redno pojavljati na nekaterih območjih, kjer so bili prej navzoči le občasno. Na takšnih območjih je živina slabše zaščitena, kar lahko pomeni več škodnih dogodkov.

Namesto histerije s pobojem volkov, ki je pač najhitrejša in najlažja »rešitev«, je potrebno tudi na teh območjih uveljaviti zaščitne ukrepe in drobnica ne bo več ogrožena. Obstoj volkov je odvisen od mnogih dejavnikov, najpomembnejši med njimi je odnos javnosti, torej človeka do volka in upravljanja z njim.

V Sloveniji sta trenutni položaj medveda in volka v nezavidljivem položaju.

Ne smemo se vdati pritiskom peščice brezglavih rejcev in manipulativnih politikov, ker bomo nato desetletja vlagali ogromne napore v ponovno naselitev zveri, ki so ključnega pomena za naravno ravnovesje. Žal ne bo prvič, a nam zgodovina očitno ni najboljša učiteljica.

Dodatek: Odnos človeka do volka, 2. del, bo vseboval nekaj ključnih ugotovitev raziskave odnosa rejcev drobnice, lovcev in javnosti do volka in upravljanja z njim v Sloveniji (SLOWOLF).

Društvo za dobrobit živali AniMa

Komentirajte

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja