Tokrat navajamo nekaj ključnih ugotovitev raziskave odnosa rejcev drobnice, lovcev in širše javnosti do volkov in upravljanja z njimi.

Močan vpliv na višino odstrela volkov pri nas imajo škode, povzročene na domačih živalih. Odškodninski programi so orodje za blaženje konfliktov živinorejcev zaradi volka, a je njihova učinkovitost kratkoročna in ne prispevajo k zvišanju tolerance rejcev do volka.

Sistem kompenzacij škod ni usmerjen k boljši zaščit domačih živali in ne nudi dolgoročne rešitve konfliktov. Škode na živini zaradi volka so večinoma posledica širjenja živinoreje v samem jedru habitata volkov in neupoštevanja tradicionalnih načel te dejavnosti: stalna prisotnost pastirja, pastirski psi, zapiranje živine čez noč v hleve ali ograde. Ekonomski del škodnih primerov zaradi napada volka, ki je v primerjavi vseh drugih izgub v živinoreji zanemarljiv, se kompenzira, emocionalni šok ljudi pa povzroči ekstremno negativna stališča do volkov, kar prej ko slej doseže medije, ki informacijo razširijo na celotno družbo.

Negativna stališča rejcev in njihovih lobijev, ki želijo manjše število volkov ali kar iztrebiti volka, so eden najpoglavitnejših razlogov za odločitve vlade, da potrdi odstrele. Volkovi v Sloveniji se najpogosteje hranijo z srnjadjo, jelenjadjo, divjimi prašiči in gamsi, ki so lovne živali. To je razlog za konflikte z lovci, ki imajo volka za neposrednega tekmeca. Volkove krivijo za zmanjšanje številčnosti in razpoložljivosti lovnih živali. Politične težnje po podelitvah visokih koncesij za lovišča posredno označujejo volka kot škodljivca za gospodarstvo. Lovci so precej vplivna skupina, ki je močno povezana s podeželjem ali z naselji blizu narave. Lahko so promotorji volka v naših gozdovih ali pa so tisti, ki volka v svojih gozdovih ne želijo imeti. Posledično prihaja tudi do ilegalnega poboja volkov.

Posredno se pojavijo politični pritiski na nosilce odločanja, ki sprejmejo višje kvote odstrela volkov (in medvedov!). Med določenimi skupinami ljudi obstaja strah pred volkovi, ki so pogosto posledica nezanimanja in napačnih informacij. Premalo je ozaveščenosti o ekološki vrednosti velikih zveri, kar je še posebej problematično med lokalnimi skupnostmi, ki bivajo na območju velikih zveri. Senzacionalistično poročanje medijev strah pred volkovi samo še povečuje.

Ključne ugotovitve raziskave odnosa rejcev drobnice, lovcev in javnosti do volka in upravljanja z njim v Sloveniji (SLOWOLF):
1. Odnos do volka je pozitiven s strani širše javnosti in lovcev, rejci so volku manj naklonjeni. Ne glede na odnos anketirancev do volka, jih več kot 50 % podpira ohranitev volkov v Sloveniji za bodoče generacije. Volkovi so po mnenju anketirancev simbol neokrnjene narave.

2. Anketiranci so mnenja, da volkovi ne sodijo v bližino človeških bivališč. Lovci in širša javnost volkove sprejema v gozdovih svoje okolice in se ne bojijo, da bi jim prisotnost volkov povzročila škodo. Rejci se za razliko od slednjih bojijo za svojo lastnino. Lovci se zavedajo, da volk človeku ni nevaren, medtem ko so rejci v to manj prepričani.

3. Predstavniki interesnih skupin vedo, da je volk zaščiten kot ogrožena vrsta. Ti nasprotujejo popolni zaščiti volkov in si želijo, da je njihovo število nadzorovano. Dobra polovica predstavnikov širše javnosti meni, da bi morali biti volkovi popolnoma zaščiteni.

4. Približno polovica anketirancev je mnenja, da volkovi povzročajo nesprejemljivo škodo na drobnici. Lovci in širša javnost so mnenja, da vzrok za to ni v prevelikem številu volkov ali v njihovi zlobni naravi, medtem ko vsak drugi rejec meni, da vzroki tičijo prav v tem in da je volk zloben. Anketiranci so označili medveda in volka kot glavna povzročitelja škod na kmetijstvu. Lovci na območjih prisotnosti volkov pa so prepričani, da je pogostejši krivec za napade na domače živali potepuški pes.

5. Anketiranci večinoma menijo, da je odškodninski sistem ustrezen način blaženja konfliktov rejce do volkov, ki pa deluje le kratkoročno. Po drugi strani menijo, da so zaščitni ukrepi (elektro ograje, pastirji, pastirski psi) ustrezen način zmanjševanja napadov volkov na domače živali. Polovica anketirancev se ne strinja z izrednim odstrelom kot načinom preprečevanja nadaljnjih napadov volkov.

6. Lovcem in rejcem je pomembno, da so vključeni v procese soodločanja pri upravljanju z volkom, medtem ko je širša javnost do tega indiferentna.

7. Rejci drobnice na celotnem območju prisotnosti volka največ informacij dobijo iz pogovorov in dnevnih medijev. Lovci in širša javnost pa preko knjig in interneta. Širša javnost najbolj zaupa informacijam biologov, rejci drobnice pa informacijam rejcev in lovcev. Polovica rejcev, tretjina širše javnosti in četrtina lovcev zaupa informacijam medijev. Torej so mediji glavni, ponekod primarni vir oblikovanja podobe volka v očeh javnosti. Dnevni mediji s škandaloznimi novicami najpogosteje ustvarjajo negativno podobo volkov in medvedov.

8. Slaba polovica anketirancev je že videla volka v naravi, 90 % pa v ujetništvu. Najvišji delež osebnih izkušenj z volkom imajo lovci. Glede na to, da imajo lovci najbolj pozitiven odnos do volkov, bi lahko razmislili o povezavi med osebnimi izkušnjami in odnosom do volka.

9. Veliko število rejcev ob napadih volkov čuti močan strah pred njimi, čeprav škode dejansko niso utrpeli. Polovica rejcev meni, da ima domače živali dobro zaščitene, petina rejcev pa poroča, da drobnice nimajo dobro zaščitene. Slednji lahko v prihodnosti predstavljajo potencialne oškodovance zaradi napadov volkov nad njihovo živino, kar ustvarja nove konflikte.

Vir: SLOWOLF 2014;
RAZISKAVA ODNOSA REJCEV DROBNICE, LOVCEV IN ŠIRŠE JAVNOSTI DO VOLKA IN UPRAVLJANJA Z NJIM (http://www.volkovi.si/wp-content/uploads/2014/10/koncno_porocilo_slowolf_a.6_erratum.pdf)

Društvo za dobrobit živali AniMa