𝗩 𝗠𝗮𝗿𝗶𝗯𝗼𝗿𝘂 𝘀𝗼 𝗽𝗿𝗼𝘀𝘁𝗼𝘃𝗼𝗹𝗷𝗰𝗶 𝘇𝗻𝗼𝘃𝗮 𝗿𝗲š𝗲𝘃𝗮𝗹𝗶 𝗹𝗮𝗯𝗼𝗱𝗸𝗼 𝘇𝗮𝗿𝗮𝗱𝗶 𝗿𝗶𝗯𝗶š𝗸𝗲𝗴𝗮 trnka in silka 𝘃 𝗸𝗹𝗷𝘂𝗻𝘂.
𝙉𝙖𝙟 𝙗𝙤 𝙟𝙖𝙨𝙣𝙤, 𝙩𝙤 𝙣𝙞 𝙣𝙚𝙨𝙧𝙚č𝙖.
𝙏𝙤 𝙟𝙚 𝙥𝙤𝙨𝙡𝙚𝙙𝙞𝙘𝙖 č𝙡𝙤𝙫𝙚š𝙠𝙚 𝙢𝙖𝙡𝙤𝙢𝙖𝙧𝙣𝙤𝙨𝙩𝙞 𝙞𝙣 𝙣𝙚𝙤𝙙𝙜𝙤𝙫𝙤𝙧𝙣𝙚𝙜𝙖 𝙧𝙖𝙫𝙣𝙖𝙣𝙟𝙖 𝙤𝙗 𝙫𝙤𝙙𝙞.
Ko se je potrebno pohvaliti, ko se promovira mesto, ko potrebujejo lepe fotografije MOM izkorišča labode kot “simbol mesta”.
Ko pa gre za njihova življenja, so na terenu spet predvsem prostovoljci tisti, ki opazijo, tisti, ki ukrepajo, tisti, ki rešujejo.
Tokrat je labodko pravočasno opazila Sabina, ena od skrbnic mariborskih labodov. Ker jih res pozna, je takoj videla, da je nekaj narobe. Sledila je hitra intervencija, prevoz v ambulanto, veterinarska oskrba in diagnostika. Labodka je bila na srečo rešena in vrnjena nazaj v svoje okolje.
Toda koliko časa bomo še gledali iste zgodbe?
Ribiški silk in trnki niso “malenkost”.
Za ptico pomenijo poškodbe, trpljenje in pogosto smrt.
In takšnih primerov je preveč.
Ribiško družino smo na to problematiko že večkrat opozorili. Občina je z njo seznanjena. Vsi vedo.
Ukrepa pa se premalo ali nič.
𝗛𝘃𝗮𝗹𝗮 𝗦𝗮𝗯𝗶𝗻𝗶 𝗶𝗻 𝗗𝗮𝗸𝘂, 𝗸𝗲𝗿 𝘀𝘁𝗮 𝘂𝗸𝗿𝗲𝗽𝗮𝗹𝗮 𝗵𝗶𝘁𝗿𝗼, 𝗼𝗱𝗴𝗼𝘃𝗼𝗿𝗻𝗼 𝗶𝗻 𝘀𝗿č𝗻𝗼.
𝗜𝘀𝗸𝗿𝗲𝗻𝗮 𝗵𝘃𝗮𝗹𝗮 𝘁𝘂𝗱𝗶 𝗩𝗲𝘁𝗲𝗿𝗶𝗻𝗶 𝗚𝗼𝗹𝗼𝗯 𝘇𝗮 𝗵𝗶𝘁𝗲𝗿 𝗼𝗱𝘇𝗶𝘃 𝗶𝗻 𝘂𝗸𝗿𝗲𝗽𝗮𝗻𝗷𝗲.
𝗕𝗿𝗲𝘇 𝗽𝗿𝗼𝘀𝘁𝗼𝘃𝗼𝗹𝗷𝗰𝗲𝘃 𝗯𝗶 𝘁𝗿𝗽𝗲𝗹𝗼 š𝗲 𝘃𝗲č 𝗺𝗮𝗿𝗶𝗯𝗼𝗿𝘀𝗸𝗶𝗵 𝗹𝗮𝗯𝗼𝗱𝗼𝘃.
Mariborski labodi si zaslužijo več kot prazne besede o “simbolih mesta”.
Labodi si zaslužijo dejansko zaščito.
Če jih morajo v Mariboru vedno znova reševati izključno prostovoljci, potem je odpovedal sistem.
