Lovski psi, ki jih navajajo na lov, morajo trenirati v vseh vremenskih razmerah, tudi v ekstremnih. Načine lova z lovskimi psi delijo tisti, ki jim je lov nedolžnih bitij zabava, na: iskanje ranjene divjadi, lov v gozdu, poljski lov in lov na vodno divjad. Pasme psov pa glede na namen uporabe v lovišču delijo na »delovne« skupine: jamarji, goniči, krvosledci, ptičarji, šarivci in prinašalci.

V Sloveniji se ne vodi statistike glede poškodb lovskih psov pri lovu, čeprav so poškodbe in pogin lovskih psov zelo pogoste. Poškodbe lovskih psov nastanejo najpogosteje zaradi samoobrambe ranjene (obstreljene) divjadi, zahtevnega terena, pretepa med psi med lovom, ustrelitve psa z lovskih orožjem, trka z vozilom in zastrupitve pri stiku z močeradom. Veliko poškodb lovskih psov pa lovci in veterinarji ne znajo ali ne želijo pojasniti, zato argumentirajo poškodbe kot »poškodbe iz neznanih vzrokov«.

Leta 2015 je veterinar, lovec in vodnik lovskih psov mag. Marko Mali poskušal zbrati podatke in pridobiti dovolj velik vzorec za pripravo ustrezne pravne podlage, ki bi vodnikom lovskih psov zagotavljala povračilo stroškov, povezanih z zdravljenjem ali izgubo lovskih psov med lovom. Odziv lovcev je bil zelo slab, podatki so bili pomanjkljivi in nezadostni. Za poškodovanega psa, ki je poškodovan med lovom, bi naj dobili povrnjene stroške? Najbrž si je gospod Mali hotel zagotoviti dober dohodek. Veterinar lovskih psov. In ker lovci ne želijo plačevati za veterinarske usluge lovskih psov, saj bodo uporabili druge, si je veterinar zamislil, da bo pa država plačevala veterinarske usluge. Včasih tudi jaz obnemim, priznam. Čuteče bitje izkoriščaš za svoje užitke lova, prav dobro veš, kaj vse se lahko zgodi in pričakuješ odškodnino iz državnega proračuna.

Nekaj veterinarjev si je našlo dober in reden zaslužek s podpiranjem lova in udeležbo v lovu. Tudi pri diplomski nalogi Klare Podobnik, lovke in diplomantke Oddelka za zootehniko Biotehniške fakultete, ki je napisala diplomsko delo na temo poškodb lovskih psov pri lovu, je pomagal zgoraj omenjeni veterinar in lovec mag. Marko Mali. Očitno je, da se lovci (in veterinarji – lovci) zelo dobro zavedajo trpljenja lovskih psov, vendar v njih še vedno ne vidijo kaj več kot potrošni material za zadovoljevanje svojih potreb.

Najpogostejše poškodbe lovskih psov pri lovu so poškodbe zaradi divjadi, do katerih pride, kadar psi preganjajo obstreljeno žival, ki se bori za življenje – ko se lovskemu psu zoperstavi oslabela ali ranjena divjad, ker ni sposobna pobegniti, kot to storijo zdrave živali. Pri samoobrambi divjega prašiča, jelena ali srne utrpi pes raztrganine, zmečkanine in zlome, ki jih divjad lovskemu psu zada z rogovjem, parklji ali zobovjem. Pri tem nastanejo obsežne zunanje in notranje krvavitve. Kadar psa v samoobrambi rani jelen, so posledica zdrobljene in zlomljene kosti. Manjši psi so pogosto poškodovani zaradi padcev na tla, ko jih jelenjad v boju za življenje z rogovjem vrže v zrak. Divji prašič v samoobrambi psa največkrat napade v prsni koš, zadnje okončine in trebuh. Lovski psi se mnogokrat poškodujejo zaradi težkega terena (pečine, jarki, skale, suhe drevesne veje, trnje, gosto grmičevje, ostri predmeti, ipd.), zaradi ledeno mrzle vode ter ledene in snežne podlage. Psom pogosto ob nenadni preobremenjenosti med lovom odstopi vrhnja rožena plast blazinic, kar povzroči krvavenje. Pri lovu skozi koruzna polja utrpijo psi odrgnine in praske, ki jih povzročijo semena in drugi ostri delci, ki zaidejo predvsem v kotičke oči ali pod veke lovskih psov. Praske in odrgnine trebuha in notranjega dela stegen imajo lovski psi zelo pogosto zaradi trave, trnja in praproti. Tovrstne poškodbe so vidne tudi na zapestjih lovskih psov. Med lovom skozi visoko travo se lahko zgodi, da lovski psi vdihnejo semena trav, ki zaidejo v pljuča, kar lahko povzroči nabiranje tekočine v pljučih. Tujki, ki zaidejo v nosno votlino, lahko povzročijo kronično vnetje nosnice. Hujše rane nastanejo, ko lovski pes med sledenjem divjadi preskoči podrto deblo in se s prsnim delom natakne na štrlečo vejo. Raztrganine največkrat povzročijo ostri predmeti (steklo, kovina, štrleči žeblji, žičnate ograje itn.). Lovski psi, ki prinašajo vodno divjad iz vode, tvegajo utopitev zaradi močnega toka oziroma ledeno mrzle vode, ki povzroči krče mišic. V pogostih spopadih med lovskimi psi, ko se psi borijo za uplenjeno žival, je najpogostejša poškodba prsnega koša. Strelne rane nastanejo zaradi lovčeve zamenjave psa z divjadjo oziroma iz malomarnosti; lahko tudi namerno, ko lovec ni zadovoljen s poslušnostjo psa. Pogosto lovskim psom zadajo nevarne poškodbe notranjih organov trki z vozili. Močan top udarec ob trku povzroči pritisk, ki najpogosteje poškoduje pljuča, jetra, vranico in ledvice. Ob poškodbi stene prsnega koša ali pljuč nastane pnevmotoraks, katerega posledica sta nezmožnost krčenja in širjenja pljuč ter huda dihalna stiska. Zastrupitev zaradi stika z močeradom je prav tako izjemno nevarna za lovskega psa. Zaradi naglo napredujočih simptomov in posledično pogostega pogina psov ob zastrupitvi jih večina ne pride do veterinarja pravočasno. Lovski pes lahko pogine tudi zaradi hude poškodbe ali zaradi resne interne bolezni, ki psa dokončno prizadene med lovom. Interne bolezni, ki so največkrat posledica prevelike fizične aktivnosti oziroma napora psa med lovom, so možganska in vročinska kap ter srčni infarkt. V nekaterih primerih veterinar psa uspava na lastnikovo prošnjo, zaradi preobsežnih poškodb in posledično verjetne trajne invalidnosti ali prevelikih stroškov zdravljenja. (povzeto iz revije Lovec, 7-8/2019)

Ker pa je tudi uspavanje psa strošek, v večini primerov ne pride do veterinarja, lovec mu sam zada »milostni šus«. Tudi v primerih, ko se pes ne vrne z lova je jasno, da je nekje hudo ranjen ali pa je poginil.

Lov je vedno oblika vojne. Napadeni in zalezovani nimajo možnosti pred človekom s puško in psi. In ker je večina živali obstreljena in ne ubita takoj, ta žival beži in se bori za življenje. Takrat človek izrabi svojega najboljšega prijatelja, da dokonča zločinsko dejanje – ubij, četudi umreš tudi ti, saj si samo potrošni material človeku, ki lovi iz zabave. Čas je, da se začnemo s to anomalijo družbe resno ukvarjati, stvari so ušle izpod humanega nadzora.

Foto: vir splet