“Sočutna znanost” je pristop k znanstvenemu raziskovanju in uporabi, ki poudarja empatijo, etiko in zavezanost k dobrobiti – tako za ljudi kot za živali in okolje. Ustvarja znanje, ki spoštuje življenja in dostojanstvo vseh vpletenih. Ta filozofija se od tradicionalne znanosti razlikuje po ključnih vidikih, zlasti v poudarku na tem, kdo in kaj ima koristi od znanstvenega napredka.

Ko zaupamo stroki in njenim metodam, se moramo zavedati, da pojem sočutne znanosti v Sloveniji še ni uveljavljen. To pomeni, da so znanstvene prakse pogosto vodene predvsem z vidika učinkovitosti, hitrosti in stroškovne dostopnosti, ne pa s sočutjem do živih bitij ali dolgoročne trajnosti. Pri raziskavah, ki vključujejo živali ali posege v naravno okolje, so odločitve o ravnanju s preiskovanci še vedno v veliki meri odvisne od posameznih raziskovalcev ali inštitucij, brez jasnih etičnih smernic za prenehanje trpljenja živali in škodljivih vplivov na okolje.

Primeri kažejo, kako stroka brez pristopa sočutne znanosti prevečkrat vpliva na odločitve, ki zmanjšujejo vrednost in trpljenje živali na raven številk ali ekonomskih kazalcev. Zaupanje takšni stroki brez sočutnega premisleka pomeni, da tvegamo sistematično povzročanje trpljenja in dolgoročno degradacijo naše povezave z naravo. Navajamo le nekaj primerov, s katerimi se srečujemo med našimi prizadevanji za izboljšanje dobrobiti živali in zagotavljanje življenja, ki ga je vredno živeti.

Kvotni odstrel medvedov in drugih živali
V Sloveniji je strokovno utemeljen kvotni odstrel medvedov upravičen s strani znanstvenih institucij, ki uporabljajo matematične modele za oceno populacije in določanje optimalnega števila živali, ki naj bi jih bilo treba odstreliti. Ti modeli naj bi zagotavljali »vzdržno« ravnovesje med populacijami zveri in varnostjo prebivalcev, vendar so mnogi pomisleki upravičeno usmerjeni v etičnost takšnih odločitev. Takšna »matematično« utemeljena praksa ne vključuje sočutnega pristopa, saj ne obravnava posameznih živali kot čutečih bitij z lastnimi potrebami, ampak zgolj kot številke v modelu.

Živinoreja
Cilj živinoreje je pridelava čim več mesa, mleka in jajc po čim nižjih stroških. Pri tem se uporabljajo znanstveni principi in tehnike, kot so selektivna vzreja, uporaba antibiotikov za preprečevanje bolezni, zadrževanje živali v majhnih prostorih in krmljenje z visokokaloričnimi krmnimi mešanicami. V živinoreji so živali obravnavane kot produkcijske enote, ne kot čuteča bitja. Večina teh praks se izvaja s ciljem povečanja produktivnosti, pri čemer živali preživijo vse življenje v utesnjenih pogojih, brez naravne svetlobe, gibanja ali možnosti za izražanje naravnega vedenja. Sočutna znanost bi v tem primeru v ospredje postavila dobrobit živali in iskala trajnostne alternative, ki bi spoštovale osnovne potrebe živali in naravnega okolja.

Ravnanje z živalmi v ujetništvu
Primer je ravnanje z medvedom Mitkom, ki je živel na Nanosu v neprimernih razmerah in bil kljub številnim opozorilom in ponudbam za pomoč usmrčen. Podobno trpijo tudi medvedi Mici, Maša in Tim, ki še vedno živijo v ujetništvu v neprimernih pogojih. Eden od razlogov, ki jih navaja slovenska stroka je, da medvedov ne vidi kot pomembne za naravno reprodukcijo, obenem pa jih uporablja za raziskave, ki se izvajajo na ujetih osebkih. S tem pristopom stroka prispeva k temu, da se takšni primeri nadaljujejo in da se živalim v ujetništvu onemogoča dostojnejša prihodnost.

Eksperimenti na živalih
V slovenskih laboratorijih se še vedno izvaja veliko poskusov na živalih, pri čemer se redko iščejo alternativne metode, kot so računalniški simulacijski modeli ali uporaba celičnih kultur. Prav tako primanjkuje raziskovalnih spodbud za razvoj metod, ki bi nadomestile ali zmanjšale uporabo živali. Etična komisija je osredotočena na formalne postopke izvajanja poskusov, ne pa na iskanje alternativ ali na zmanjšanje trpljenja.

Okoljski posegi brez dolgoročnih ocen vpliva
V Sloveniji se načrtujejo projekti, ki posegajo v naravne habitate brez dolgoročne presoje vpliva na ekosistem. Gradbeni projekti ob rekah in v občutljivih habitatih, kot je gradnja hidroelektrarn in jezov, kažejo na pomanjkanje sočutnega razmisleka o dolgoročnih posledicah za lokalne ekosisteme in tamkajšnje vrste. Takšni posegi imajo katastrofalne vplive na biotsko raznovrstnost, a jih investitorji s pomočjo “stroke” pogosto izvajajo brez popolnega razmisleka o posledicah za naravo in lokalne skupnosti.

Zakaj je sočutna znanost pomembna?
Svet se sooča s kompleksnimi izzivi, kot so družbene neenakosti, vojne, podnebne spremembe in izguba biotske raznovrstnosti, ki zahtevajo razmišljanje onkraj zgolj znanstvenega napredka. Sočutna znanost poudarja, da vloga znanosti ni zgolj v tem, da vemo več, temveč da izboljšamo življenje na celovit način. Znanstvenike spodbuja, da postanejo varuhi znanja in sočutja, pri čemer uravnotežijo napredek z ohranjanjem in inovacijo s skrbnostjo.

Vizija za sočutno znanost
Predstavljajte si svet, v katerem vsak znanstveni preboj upošteva dobrobit ljudi, živali in narave. S kombinacijo znanstvene doslednosti in etične odgovornosti sočutna znanost ponuja pot v prihodnost, kjer prizadevanje človeštva za znanje, napredek in lastno dobrobit ne poteka na račun življenj in dobrega počutja drugih vrst. Tako znanost postane ne le vir odkritij, temveč tudi moč za dosego miru in pravičnosti.

Če vas zanimajo specifične študije ali literatura, vam priporočamo branje na področju bioetike, okoljske etike in participativnih raziskav. Ključne reference na tem področju vključujejo Belmont Report kot vir etičnih načel za raziskave na ljudeh ter delo Russella in Burcha Principles of Humane Experimental Technique, ki spodbuja načela »3R« (nadomeščanje, zmanjševanje in izboljšanje) v raziskavah na živalih. Delo znanstvenikov, kot je John Elkington, ki je predlagal koncept »trojno dno« (Triple Bottom Line) s poudarkom na socialni, okoljski in finančni odgovornosti, prav tako prispeva k razumevanju tega pristopa. Cilji trajnostnega razvoja Združenih narodov (SDG) pa predstavljajo okvir, ki se usklajuje s sočutno znanostjo s tem, ko postavljajo globalno blaginjo ob bok znanstvenemu napredku.

Društvo za dobrobit živali AniMa