VOLK IN MEDVED, TUDI ŠAKAL
Prispevek na Pop tv predvajan 2.6.2020
Zakaj tega nikoli ne povedo? V zadnjem prispevku so spet govorili rejci o 80 % sofinanciranju. Dajte no. Tudi, ko govorimo o 100%, za kar se Pivčeva ni znala izpogajati, pa pravijo, da nimajo časa, ker so večinoma hobi rejci in člani sindikata kmetov ter še kakšne stranke. Lovci pa obožujejo medveda, zato ga krmijo, saj je največja trofeja in dober dobiček.
prispevek 24 ur – dragi ukrepi
Na POP TV smo 5.6.2020 poslali dokazljive informacije o višini financiranja, ki jo omogoča Evropska komisija in za razmislek opomin o delovanju intervencijske skupine, ki že sedaj po zakonodaji rešuje težave s konfliktnim osebkom medveda ali volka. V upanju, da bodo informacije preučili in jih navedli v svojih prispevkih, kajti do sedaj jih nikoli niso, čakamo na odgovor.
1. Kvotni odstrel zaščitenih vrst ni dovoljen ne v domači zakonodaji in ne v EU zakonodaji (Habitatni direktivi). Evropska unija je sprejela Direktivo o habitatih z namenom, da prepreči izgubo biotske raznolikosti in ublaži upade številčnosti populacij zavarovanih živalskih vrst. Rjavega medveda in volka v 12. členu uvršča med strogo varovane vrste in obenem prepoveduje poseganje v populacijo zavarovanih živalskih vrst. Jasno določa, da je treba pred vsakim posamičnim odstrelom izkoristiti vse druge možnosti pri reševanju problematike obstoja obeh vrst. V 16. členu pa določa izjeme, ki dopuščajo poseganje, če ni druge zadovoljive možnosti in če odstopanje od popolnega zavarovanja ne škoduje vzdrževanju ugodnega stanja ohranjenosti populacij – kadar volk ali medved zaradi hrane redno zahaja v bližino naselij ali kadar isti osebek večkrat zaporedoma povzroča resno škodo na premoženju ljudi, ki je ustrezno zaščiteno, se izjemoma dovoli odvzem, tako imenovani izjemen odstrel takega osebka.
2. V Sloveniji že zdaj konfliktne osebke na podlagi posebej izvedenega postopka v skrajnem primeru odstreli intervencijska skupina na podlagi določb za odstrel. Intervencijska skupina pri svojem delu v okviru zakonskih in strokovnih pooblastil uporablja kot metode neposrednega reševanja težav: odvzem živih živali, plašenje s tehničnimi sredstvi in gumijastimi izstrelki ter usmrtitev živali s strelnim orožjem. Skupina lahko prizadetim, skladno z možnostmi, nudi tudi kemične repelente in tehnično zaščito za odvračanje rjavih medvedov, poleg tega pa opravlja številne razgovore z občani ter jih pomirja že s prihodi na kraj dogodka. Delovanje intervencijske skupine se ocenjuje kot zelo učinkovito, že uspešnost njenih metod dela (večino primerov reši že s pogovori) pa nakazuje, da za zmanjševanje konfliktnih situacij ni vedno potreben odstrel, nikakor pa se ta ne bi smel uporabljati preventivno.
3. Vsi dosedanji ukrepi in dejanja MOP na tem področju so bili razveljavljeni oziroma spoznani za nezakonite in protiustavne s strani sodne veje oblasti. Da je takšne način upravljanja z velikimi zvermi nezakonit, je potrdilo Upravno sodišče RS leta 2018, EU Sodišče v primeru Finske – razsodba pomeni enotno rešitev za vse države članice in še zaostruje pogoje pri poseganju v populacije ogroženih vrst. V Španiji je leta 2019Visoko sodišče regije Castilla y León razsodilo, da so vsi izvršeni odstreli iz preteklosti v resnici kršili habitatno direktivo in so nelegitimni (https://wilderness-society.org/spanish-court-eclares-wolf-…/). Ustavno sodišče RS pa je interventni zakon o poboju medvedov in volkov razveljavilo.
4.Od leta 2018 omogoča Evropska komisija 100 % financiranje zaščitnih ukrepov. Trditev, da so zaščitni ukrepi predragi in je odstrel velikih zveri bolj učinkovit, je ob 100% financiranju zaščitnih ukrepov postala nerelevantna. MKGP od avgusta 2019 zavaja svoje deležnike s 90 % sofinanciranjem, medtem ko Evropska komisija (EK) omogoča 100 % financiranje zaščitnih ukrepov.
V letu 2015 je Ministrstvo za okolje in prostor rejcem drobnice omogočilo 80% sofinanciranje opreme za varovanje rejnih živali pred velikimi zvermi s pomočjo visokih elektromrež. V letih 2016 in 2017 je Agencija za okolje nadaljevala s sofinanciranjem ukrepov, v sofinanciranje so vključili tudi ukrepe preprečevanja ponovnega nastanka škode na čebelnjakih, sadovnjakih in drugega premoženja. V letu 2015 se je za sofinanciranje odločilo samo 5 potencialnih oškodovancev, leta 2016 le trije in 14 potencialnih oškodovancev leta 2017. (Zavod za gozdove RD: Strokovno mnenje za odvzem velikih zveri iz narave v obdobju 1.10. 2018 – 30.9.2019, str.18).
Da bi podprla vse te učinkovite ukrepe zaščite rejnih živali na območjih pojavljanja medveda in volka se je Evropska komisija leta 2018 odločila, da bo državam članicam v celoti povrnila stroške zaščite rejnih živali. Natančneje, nadomestilo zajema naložbe v zaščitne ukrepe in povračilo škode, ki jo povzročijo velike zveri, na primer volkovi in medvedi, tudi šakali. Poleg tega kmetje prejmejo tudi polno nadomestilo za posredne stroške (Costs For Livestock Protection And Damages Can Now Be Fully Compensated, 12.11.2018: https://wilderness-society.org/eu-costs-for-livestock-prot…/).
Rejcem EK povrne celoten vložek pri gradnji električnih ograj, pri nakupu primernih pastirskih psov, ipd. Države članice lahko zdaj v celoti krijejo vse veterinarske stroške za nego od velikih zveri poškodovanih rejnih živali ter tudi iskanje in reševanje pogrešanih rejnih živali.
Evropska komisija je omogočila pridobitev polnega nadomestila kmetom in rejcem za zaščitne in preventivne ukrepe, na žalost pa je odvisno od vsake posamezne države članice EU, kako bo izkoristila to odločitev in se zavzela za polno 100 % nadomestilo rejcem, ki se ukvarjajo z živinorejo na področju velikih zveri, ter rejcem na območjih, kjer obstaja možnost pojava velikih zveri. Sredstva so na voljo prek Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in skladov državnih pomoči. Ustrezni ukrepi za zaščito živine pa so se izkazali učinkovitejši od rednega odstrela volkov. (Amendments to the State aid Guidelines for the agriculture sector to better address damages caused by wolves and other protected animals, 8.11.2018: https://ec.europa.eu/…/amendments-state-aid-guidelines-agri…).
5. Na voljo že imamo številne uspešne in učinkovite ukrepe za njegovo regulacijo, kot so: možnost intervencije, ozaveščanje, odškodninski sistem, električne ograje, uravnavanje krmljenja, v zadnjih letih pa tudi sofinanciranje zaščitnih ograj in ovčarskih psov, uvedba možnosti za plačilo dodatnega dela zaradi zaščitnih ukrepov, urejanje komunalnih odpadkov v naseljih na območju velikih zveri, ohranjanje volkove plenske baze itd. A Slovenija odstrel določa celo kot enega glavnih upravljavskih ukrepov, hkrati je medved za lovce trofejna žival. In odstrel medveda prinaša dodatni dobiček, saj je medvedov kožuh velika vrednost, medvedje meso prodajo restavracijam in fizičnim osebam.
6. Pri zmanjševanju škode lahko največ naredijo ravno rejci sami, saj se lahko večino škode prepreči z ustreznim varovanjem živali. Tudi prepočasno delovanje države in prepočasno izvajanje ukrepov (sofinanciranje ograj, učinkovit odškodninski sistem itd.) ni prav noben razlog za izvedbo ukrepa odstrela volkov in medvedov.
7. Glavni vzrok za konflikte med volkovi, medvedi in ljudmi je predvsem škoda, ki jo volkovi povzročijo na domačih živalih. Nikoli v medijih ne slišimo o tem, da je obseg škode na domačih živalih, ki jo naredijo volkovi, zanemarljiv v primerjavi z drugimi izgubami v živinoreji: bolezni, podhranjenost, zapleti med kotitvami, itd.
Društvo za dobrobit živali AniMa