Koliko ta slovenski pregovor sploh še velja?

Tokrat predstavljamo problematiko odstrela medveda In komu pravzaprav odstrel medveda koristi, saj naj bi se po s prejetju interventnega zakona do konca aprila 2020 iz narave odvzelo torej ustrelilo 200 medvedov, lovci pa bi do septembra prihodnjega leta lahko odstrelili tudi 11 volkov. Zakaj je medved v Sloveniji tako pogost lovski plen, čeprav ga varuje kup zakonov in dokumentov?

Lov na medveda je za lovce velik izziv, medvedov kožuh pa zaželena trofeja, njegove tace so priljubljena in draga delikatesa, torej se da z odstrelom medvedov dobro zaslužiti. Najbolj so medvedom nenaklonjeni kmetje, predvsem rejci drobnice, saj drobnica na pašnikih brez ograj, pastirjev in ovčarskih psov predstavlja vse preveliko skušnjavo za medveda. Verjetno ni naključje, da so kmetje, ki zahtevajo odstrel medvedov največkrat tudi člani lovskih zvez in lastniki restavracij, kjer ponujajo medvedje meso. Ukrep odstrela medveda jim je v korist, čemprav jim država ponuja znantno sofinaciranje drugih dolgoročno bolj učinkovitih ukrepov – slednjih pa se poslužuje zanemarljivo število rejcev.

Tudi domači mediji v želji po senzaciji velikokrat gredo predaleč in samo še prilivajo olje na ogenj v hajki proti medvedom.
Z naslovi člankov kot so »Klavec spet napadel«, »Medved poklal živino« in podobno pripisujejo medvedom lastnosti, ki jih nimajo (O medvedih in ljudeh; National Geographic, maj 2007, str. 34).

Največ medvedov odstrelijo v njihovem osrednjem, nekaj tudi v robnem življenjskem območju – območju, ki meji na pašnike. To pomeni preganjanje in pobijanje medveda tam, kjer je doma. Prav na tem območju pa je država s podporami ovčerejcem medvedom pripravila pravo obljubljeno deželo, saj jim je pod nos pripeljala črede prelahko dosegljivega plena.
Krma in antropogeni izvori hrane predstavljajo 40% delež celotnega medvedovega prehranjevanja, rastlinski delež znaša 47%, živalski pa le 13%.
Človekovo krmljenje medveda predstavlja izjemno visok delež njegove dejanske prehrane, če upoštevamo da gre za divjo živalsko vrsto. Je ta človekov poseg v naravo etično sprejemljiv? Je sploh ekonomsko učinkovit? Povsem napačno vprašanje, okoli katerega se ne strinjamo in se vedno znova ponavlja je: Koliko je medvedov na ozemlju Slovenije? Podajmo odgovor: po ocenah strokovnjakov Biotehniške fakultete je bilo v Sloveniji leta 2018 med 875 in 1.130 medvedov, najbolj verjetno okoli 975.

Prava vprašanja, ki jih moramo zastaviti pa so:

• Kako smo pripravljeni na življenje z medvedi?
• Koliko življenjskega prostora smo jim pripravljeni pustiti oz. odstopiti tako, da tam ne bi gradili hiš, naselij, širili kmetij in pašnikov, načrtovali prometne poti in industrijska območija?
• Koliko denarja smo pripravljeni odšteti za blaženje posledic vdiranja v njihov prostor?

V celotni Evropi živi približno 50.000 medvedov, od tega približno 35.000 v evropskem delu Rusije. Kočevski gozdovi skupaj z Gorskim Kotarjem na Hrvaškem pomenijo osrednji bivalni prostor medveda v Evropi. Medvedi, ki živijo v Sloveniji, so edini svoje vrste, ki bi lahko po naravni poti znova poselili Vzhodne Alpe, zato imajo prizadevanja za njihovo ohranitev mednarodne razsežnosti.
Odkar imajo medvedi v Sloveniji status ogrožene in trajno zavarovane vrste, se jim še nikoli ni godilo tako slabo. Odstrel imenujejo odvzem iz narave.

Odvzem kam? – na menije restavracij in za drage trofeje domačim in tujim lovcem.

Poudarimo dejstvo, da je vrsta rjavi medved ogrožena vrsta in je uvrščena na rdeči seznam ogroženih živalskih vrst.
Rjavi medved je mednarodno opredeljen kot prizadeta vrsta, kar pomeni, da ji grozi izumrtje, če se bodo dejavniki ogrožanja nadaljevali. Najbolj ga ogrožajo uničevanje in krčenje življenjskega prostora, prekinjanje selitvenih koridorjev in onemogočanje stikov z osnovno populacijo, na primer z zgraditvijo avtocestne in železniške infrastructure ter postavljanjem bodečih žic na meji s sosednjo državo, s katero si “delimo” medveda in seveda lov.
Strokovne organizacije v sodelovanju z lovskimi organizacijami na 167 stalnih mestih v osrednjem in robnem življenjskem območju medveda trikrat na leto ob polni luni preštejejo medvede, ocenijo njihovo težo in spol, popišejo mladiče. Vedno se upošteva tudi ocena o številu, ki jih prispevajo lovci, ki medvede prav tako štejejo ob polni luni. In prav zaradi te številke se najbolj krešejo mnenja stroke, lovcev in širše javnosti.
Minimalna vzdržna populacija rjavega medveda je vsaj 1.000 živali, toliko pa naj bi jih trenutno živelo na ozemlju Slovenije. Če populacija ni toliko številčna, da bi se v njej lahko izravnavale izgube zaradi odklona od enakomerne spolne strukture, zagotovitve genske raznolikosti, nepredvidljivih dogodkov v okolju in čezmernega poseganja v populacijo, se ji piše črna prihodnost – izumrtje.

Zakaj in kako je vlada Boruta Pahorja, v odhajanju, v Sloveniji s spremembo zakonodaje omogočila pobijanje ene izmed najbolj ogroženih živalskih vrst na svetu v dobrobit domačih in tujih lovcev? Vlada dr. Janeza Drnovška je septembra 1993 popolnoma zavarovala ogrožene vrste živali. Medved je bil kot redka in ogrožena vrsta skupaj z volkom in risom trajno zavarovan. Pravni položaj ogroženih vrst je vlada kasneje utrdila še z drugo zakonodajo.

Tako medved od leta 2004 ni imel več statusa divjadi, sezona lova na medvede je bila ukinjena. Poleti 2011 pa si je Severna liga, ena najbolj radikalnih populističnih strank v zahodni Evropi, omislila piknik v pokrajini Trentino. Iz Slovenije so za svoje povabljence naročili 53 kilogramov medvedjega mesa, ker so tako z dogodkom nasprotovali naseljevanju rjavega medveda v tej pokrajini.
Vlada Boruta Pahorja je takrat, ko naj bi opravljala le še tekoče posle, legalizirala trgovanje z ogroženimi vrstami živali. Poskrbeli so, da se s pobitimi medvedi in deli njihovih teles lahko trguje, čeprav je trgovanje z ogroženimi vrstami v svetu strogo prepovedano, kar je Slovenija kot podpisnica konvencije CITES, ki ureja to področje, dolžna spoštovati.
V zatišju vrhunca političnega kolapsa je Pahorjeva vlada velikodušno podarila lovski bratovščini komercialni monopol nad populacijo slovenskega medveda. Medvede odstrelijo lovci, člani lovskih družin oz. člani lovišč s posebnim namenom, zelo pogosta je komercialna prodaja odstrela. Lovci, ki so pogosto tudi rejci domače živine, na določenem lovišču ali lovsko upravljavskem območju (LPN) odkupijo pravico do odstrela po ceniku za ocenjevanje lovskih trofej.

Lovske družine lahko lovskim turistom prodajo ves redni odstrel, medtem ko »izjemne« odstrele medvedov, ki delajo škodo in ogrožajo ljudi in premoženje, opravijo revirni lovci (v tem primeru pripade odstreljeni medved lovski druščini tega področja).
Cena za uplenjenega medveda je odvisna od CIC-točk, ki se uporabljajo v Sloveniji za ocenjevanje lovskih trofej. Cena se določa glede na velikost kožuha (širnina in dolžina ter kakovost in dolžina dlake). Tako je cena za medveda v prvi težnostni kategoriji (do 100 kg) okoli 2.000 eurov, je leta 2009 za Reporter povedal mag.
Janko Mahne, takratni vodja službe za LPN. Tak primerek velja na CIC-lestvici približno 200 točk. Točkovanje pa ni neposredno vezano na težo, ampak na velikost kožuha. Tisti, ki veljajo 300 točk, stanejo gostujočega lovca 6.500 evrov, vsaka nadaljnja točka nad 300 pa se zaračunava 150 evrov. Prihodki odstreljevanja medvedov pripadajo lovskim družinam na območju katerih je bil ulov.
Gostujoči lovec mora poravnati dnevno lovno pristojbino v višini 150 evrov.
Danes, leta 2019 so cena uplenjenega medveda, njegov kožuh, meso, podplati, prodaja odstrela itd, nekoliko višje. Po ulovu pripada lovcu trofeja, to je medvedova glava in kožuh, meso pa prevzame ustrezna lovska družina.
Kožuh in glavo preparirajo (in v določenih primerih balzamirajo), meso pa prodajo restavracijam. Lovci izvajajo v Sloveniji enega najhujših odstrelov rjavega medveda v svetovnem merilu, saj je iz narave z odstrelom vsakič izločenih več kot 20 odstotkov celotne populacije. Povprečna starost pobitih medvedov znaša manj kot tri leta. Medvedji mladiči pa živijo z materjo dve leti.
Spomnimo se na medveda, ko kupimo otroku prvo igračo.

Plišasti medvedek?

Ne spustimo omembo, da je veliko rejcev domačih živali, ki jim medvedje delajo škodo na premoženju, tudi članov lovskih družin in lastnikov restavracij, kjer ponujajo divjačinsko meso.
Koliko teh rejcev se je vključilo v program subvencioniranja električnih ograj, pastirjev in pastirskih psov?

V letu 2015 je Ministrstvo za okolje in prostor rejcem drobnice omogočilo 80% sofinanciranje opreme za varovanje rejnih živali pred velikimi zvermi s pomočjo visokih elektromrež.
V letih 2016 in 2017 je Agencija za okolje nadaljevala s sofinanciranjem ukrepov, v sofinanciranje so vključili tudi ukrepe preprečevanja ponovnega nastanka škode na čebelnjakih, sadovnjakih in drugega premoženja. V letu 2015 se je za sofinanciranje odločilo samo 5 potencialnih oškodovancev, leta 2016 le trije in 14 potencialnih oškodovancev leta 2017. (Zavod za gozdove RD: Strokovno mnenje za odvzem velikih zveri iz narave v obdobju 1.10. 2018 – 30.9.2019, str.18).

Zastavlja se nam vprašanje, koliko naši politiki vedo o tem, da je varstvo medveda dolžnost, določena v več mednarodnih pogodbah, ki zavezujejo Slovenijo.

Najpomembnejši med njimi sta Bernska konvencija, kjer se Ursus arctos nahaja v Dodatku II (Strogo zaščitene živalske vrste), ter Konvencija o biološki raznovrstnosti. Varstvo medveda zagotavlja tudi evropsko pravo – Habitatna direktiva, kjer se Ursus arctos nahaja v Prilogi II (Živalske in rastlinske vrste v interesu Skupnosti, za ohranjanje katerih je treba določiti posebna ohranitvena območja) ter Prilogi IV (Živalske in rastlinske vrste v interesu Skupnosti, ki jih je treba strogo varovati).

V Sloveniji pa medveda varujejo enaki predpisi kot risa in volka, s tem da posebej odstrel medveda in volka ureja “Pravilnik o odvzemu osebkov rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave”. Uradni status medveda v Sloveniji bi lahko bil zgled drugim državam in bi gotovo prispeval k mednarodnemu ugledu Republike Slovenije, saj je povsem v skladu s sodobnimi spoznanji, strokovnimi, varstvenimi načeli in izhodišči ter evropsko zakonodajo, a na žalost bo Slovenija pod pritiski rejcev in lovcev znova izvedla odvzem medvedov iz narave, torej odstrel.

Še pomnimo?

Leta 2012 je Zavod za gozdove RS predlagal poboj četrtine populacije rjavega medveda in tretjine populacije volkov – razkrilo se je, da je predlog vse prej kot strokoven.

Tedanji minister je »strokovni predlog« Zavoda za gozdove oklestil za 10 odstotkov pri medvedu in 20 pri volku, a se je izkazalo, da je šlo le za politično izigravanje.
Domnevni 10-odstotni izpad je ministrstvo nadoknadilo z izrednimi dovoljenji za individualni odstrel, ki so v pristojnosti Agencije RS za okolje. Med žrtvami tega odstrela so z utemeljitvijo, da predstavljajo neposredno nevarnost za človeka, pobili tudi medvedke, ki so tehtali komaj okoli 26 kilogramov. To so bili istoletni mladiči, ki praviloma še sesajo mleko pri materi.

Selitve medvedov za lepši jutri?

Znanstveniki medvede spremljajo tudi z oddajniki GPS, ki jih namestijo omamljenim živalim. Da bi omilili konflikte med človekom in medvedom, medvede selijo z lokacij, na katerih bi lahko ogrožali ljudi. A za našo državo predstavlja to prevelik strošek. Mnogo hitreje in kratkoročno ceneje je izplačati škodo rejcem, ki nočejo pastirjev, pastirskih psov in električnih ograj, odstreliti medvede, prodati njihove kožuhe in meso ter preparirano glavo. Medved je lovna trofeja.

Spomnimo, da so medvedi oz. bolj pogosto medvedke z mladiči v zadnjih 100 letih krivi za največ tri smrtne žrtve med ljudmi, za eno sploh ni bilo jasno ali jo je zakrivil medved.
V vseh treh primerih je bil človek vsiljivec na njihovem domačem območju (O medvedih in ljudeh; National Geographic, maj 2007, št.5, str. 39).

V letu 2017 pa so bili zabeleženi trije napadi medveda na človeka, 2 na lovca in eden na lovskega čuvaja. Medvedje ne poznajo državnega proračuna in računovodskih bilanc, ne vedo, da rejci redijo živali za prodajo in zaslužek. Namerno rejcem ne povzročajo škode.
Medvedje se obnašajo izključno po bioloških zakonitostih. Ne vedo, kje so državne meje, prehajajo jih neopazno brez dovoljenja, pa tudi brez zapletov na mejah, danes pa se na meji s sosednjo Hrvaško razteza bodeča žica. Upravljanje populacij medveda je uspešno samo takrat, ko države, ki si medvede delijo, dobro sodelujejo. Medved je pri nas najpogostejši med trojico velikih zveri, zato zbuja največ pozornosti in napetosti. Medvedi so velike živali, največji samci tehtajo tudi do 300 kg.
Njihovi življenjski okoliši so zato primerno obsežni, saj za preživetje potrebujejo velike količine raznovrstne hrane, vodo, mir in primerne brloge za prezimovanje.

Ni dvoma, da je v politiki varovanja medvedov preveč neznank in špekulacij. Ohranimo jih lahko le tako, da jim omogočimo varno življenje na dovolj velikem območju, živino in drobnico pa zavarujemo s psi, pastirji in električnimi ograjami. Medvedi so namreč izredno pametni in imajo dober spomin, zato je dovolj, da samo enkrat preizkusijo električno ograjo in si bodo nevarnost za vedno zapomnili.
Bojijo in izognejo se ovčarskim psov.

V vednost – da ne bo dileme med glavnim mestom in ruralnim področjem: Ljubljančani niso nikakršne izjeme, medveda redno opazijo in z njim prihajajo v stik že na sprehodu po okoliških gozdovih, tudi najbolj priljubljenih pohodniških destinacijah. Toliko ljudi in psov, ki gre mimo, pa ne pride do nobenega konflikta.

AniMa, Društvo za dobrobit živali

DODATEK:

(Vir: Zavod za gozdove RS: Strokovno mnenje za odvzem velikih zveri iz narave v obdobju 1. 10. 2018 – 30. 9. 2019).
V letu 2015 je Ministrstvo za okolje in prostor preko Agencije RS za okolje rejcem drobnice omogočilo 80% sofinanciranje izvedbe ukrepa za preprečevanje nadaljnje škode, ki so jo povzročile velike zveri. Natančneje gre za sofinanciranje opreme za varovanje rejnih živali pred velikimi zvermi s pomočjo visokih elektromrež.
V letih 2016 in 2017 je Agencija nadaljevala s sofinanciranjem ukrepov, upravičenost do sofinanciranja pa se je razširila tudi na področje preprečevanja ponovnega nastanka škode na čebelnjakih, sadovnjakih in drugih tipih premoženja.
Za sofinanciranje se je v letu 2015 odločilo 5 potencialnih oškodovancev, 3 leta 2016 in 2017 14 potencialnih oškodovancev. Operacija Reja domačih živali na območju pojavljanja velikih zveri spodbuja izvajanje zaščitnih ukrepov nadzorovanja paše v okviru treh zahtev:
• Varovanje črede z visokimi premičnimi varovalnimi elektromrežami;
• Varovanje črede ob prisotnosti pastirja;
• Varovanje črede s pastirskimi psi.

Komentirajte

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja