»Tudi če dobi zeleno luč pod krinko škode ali nevarnosti, ki da jo zveri povzročajo, je komercialni trofejni lov na velike zveri v EU po Direktivi o habitatih nezakonit! s pretvezo škode se le izrablja tista določila direktive, ki le za izredne primere dovoljujejo izjemen odstrel problematične živali!« poudarja dr. Cristiana Pasca Palmer, izvršna sekretarka Konvencije za biološko raznolikost pri OZN.

Lovci na trofeje vsako leto v Sloveniji ubijejo približno 240 volkov in medvedov, masovno pobijajo lisice in šakale zaradi kože, glav, trofeje ali zaradi hvalisanja na družbenih omrežjih. Lovci z neverjetno hitrostjo pobijajo naše avtohtone vrste zveri, tudi letos so v enem mesecu nezakonito pobili najmanj 112 medvedov, koliko šakalov, volkov in lisic pa še ne vemo.
Lovci na trofeje odstranjujejo iz narave vrste prosto živečih živali, ki so ključne za ohranjanje zdravja in ravnovesja biotske raznovrstnosti naše države. Usoda prizadetih vrst prosto živečih živali poleg trpljenja in smrti, ki jih lovci povzročajo živalim, napoveduje tudi nekatera tveganja, ki ogrožajo vse nas, ki naseljujemo ta planet. Naše usode so neločljivo povezane.

KAKO TROFEJNI LOV ŠKODUJE NAŠEMU OKOLJU IN NAM?

Velike zveri kot so volk, medved, ris, tudi šakal so “ključne” vrste – druge vrste so od njih odvisne glede prehrane in ohranjanja ravnovesja svojih habitatov. Lov na trofeje ne odstrani iz narave samo ključnih vrst, temveč nepopravljivo škoduje tudi drugim živalskim vrstam in povzroča šok v celotnih ekosistemih.
Velike zveri pomagajo nadzorovati prenose bolezni in nadzorujejo populacije plena. Velike zveri, kot sta medved in volk, preprečujejo širjenje smrtonosnih nalezljivih bolezni, medtem ko manjše zveri, kot sta šakal in lisica, plenijo voluharice in druge glodalce, ki prenašajo klope, okužene z boleznimi, ki so nevarni za ljudi, kot sta klopni meningitis in limska borelioza.
Naravovarstveni biologi so zaskrbljeni, ker lahko poboji najpomembnejših vrst zveri povzročijo motnje celotnih ekosistemov – habitati postanejo manj biološko raznoliki, kar vodi do povečanih širitev nalezljivih bolezni, več gozdnih požarov ter izgube zdravih gozdov in rastlin, potrebnih v boju proti podnebnim spremembam.
Zveri se počasi razmnožujejo, imajo majhna krdela in posvetijo pomemben čas mladičem, ki so več let odvisni od mater, preden lahko preživijo sami. Ko lovec na trofeje ubije mater, mladiči običajno umrejo zaradi lakote ali plenjenja.

Trofejni lovci običajno ubijejo največje in vizualno najbolj impresivne živali, uničijo stabilne družinske enote in na njihovem mestu pustijo neizkušene mladoletne živali. To lahko vodi do povečanih konfliktov z ljudmi.

Lovci na trofeje pogosto uporabljajo krute in neetične metode, kot so vabe z kalorično hrano (v primeru medveda, ki mu meso predstavlja samo okoli 15 % prehrane), lov s psi goniči in nastavljanje pasti.

Zaradi nevzdržnih smrtnih žrtev, povezanih z lovom na trofeje, je največja posledica lova na ogrožene vrste izumrtje, saj je vse več narave uničene v imenu »razvoja«, živalim, ki so že sicer pod neverjetnim pritiskom, pa je na voljo še manj prostora za uspešno ohranitev.
Vsaka divja žival, ki je bila umorjena zgolj zaradi lovčevega občutka vznemirjenosti, dokazuje nefunkcionalen odnos človeškega bitja do našega naravnega sveta. Te živali nimajo samo notranje vrednosti, ampak so tudi bistvenega pomena za biološko zdravje naših preostalih prostorov narave.
Lov na trofeje moramo prepovedati, še preden bo prepozno za naše avtohtone vrste zveri in za vitalno ravnovesje v našem okolju, za katerega skrbijo. Ogroženo je tudi naše dobro počutje in biološko zdravje našega planeta.

Nekaj humanih načinov zaščite živali vključuje:
1. Preprost eko turizem – namesto da bi pobijali divjad, bi se lahko odpravili na izlet ter izbrane živali preprosto opazovali in cenili v njihovem naravnem stanju? Raziščite ponudbo in se prepričajte, da gre za ugledno podjetje, ki pomaga živalim, in ne za podjetje, ustanovljeno s strani lovcev.
2. Zaščita habitatov – Obiščite nacionalne in mednarodne zaščitene parke ali podprite organizacije, ki jih upravljajo.
3. Podprite organizacije, kot so društvo za dobrobit živali AniMa, Alpe Adria Green, Wilderness Society Europe in WWF, ki si prizadevajo za ohranitev in zaščito prostoživečih živali, ki ne vključuje ubijanja.

LOV NAJ SE PREPOVE – ODLOČNO IN BREZ IZJEM!

V povprečju ima vsak lovec v Sloveniji več kot tri kose orožja. Na dan 29. novembra 2018 je imelo 411 lovskih družin s koncesijo 20.435 članov. Konec leta 2017 je bilo po podatkih notranjega ministrstva uradno prijavljenih 139.700 kosov orožja. Več kot polovica ga je v rokah lovcev, saj imajo ti kar 72.604 kosov prijavljenega orožja.
Lovski lobi trdi, da je lov v naši kulturni krajini tradicija. Pravijo, da bi brez lovcev srne in jeleni pojedli ves gozd ter divji prašiči in ptice opustošili vsa polja. Lovci se predstavljajo kot naravovarstveniki in dodajajo, da kdor tega ne razume, je naravi odtujeni meščan.
Trofejni lov na medveda se je v zadnjih letih v Sloveniji razvil v več milijonski posel (Zavod za gozdove, Lovska zveza, Sindikat kmetov, podjetja, ki trgujejo z divjačino).
Na srečo (oz. nesrečo lovcev) vedno manj ljudi verjame neosnovanim argumentom lovcev o njihovi pomembni vlogi pri vzpostavljanju ravnotežja v naravi. Zlasti zato, ker številni biologi in zoologi javno opozarjajo, da se narava na področjih brez lova sama regulira – in da je zato lov nepotreben. Z lovom se namreč nadpovprečno povečuje populacija nekaterih vrst živali, medtem ko so druge vrste živali zaradi lova ogrožene.
Lovci ubijajo živali, ker ob tem občutijo vzburjenje in užitek. Lovci ne lovijo zato, da bi rešili slovensko kmetijstvo pred opustošenjem zaradi ptic in divjih prašičev. Lovci ne lovijo zato, da bi rešili slovenske gozdove pred srnami in medvedi. Lovci ne lovijo, da bi varovali prebivalstvo pred kužnimi boleznimi in napadi zveri. Lovci ne lovijo zato, da bi uravnavali domnevno hiperpopulacijo divjadi. Lovci ne lovijo zato, da bi izvajali varstvo narave – nihče ne pridobi lovskega dovoljenja zato, da bi sadil drevesa v gozdu. Lovci ne lovijo zato, da bi opazovali živali in doživljali naravo – to bi lahko naredili tudi s kamero ali daljnogledom, za to ne potrebujejo orožja.

Viri:
– Samantha Hagio, Human Society: Want to save our planet? Kill trophy hunting, 18.4.2021
– AnaAsicSic!: Popolna norost ali pokvarjenost gonje proti medvedom? NEZAKONIT LOV POD KRINKO ŠKODE!, 28.4.2019

Slika je simbolična